Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Črna gora – biser Balkana

Podgorica – mesto, vredno ogleda

V najmlajšo izmed jugoslovanskih republik sva se z dekletom Ivano odpravila z vlakom iz Beograda. Podgorica je dobila današnje vrnjeno ime šele leta 1992, ko so Črnogorci na referendumu soglasno odločili, da se mestu spremeni ime Titograd, ki ga je dobilo po bivšem predsedniku SFRJ. Ker rada potujeva z vlakom in opazujeva deželo skozi okno vagona, sva se odločila za takšen način potovanja do črnogorske prestolnice. Vlaki na relaciji Beograd–Podgorica–Bar peljejo z glavnega kolodvora vsak dan in cene vozovnic so zelo dostopne vsakomur. Za enosmerno vozovnico sva po osebi odštela 9 EUR, nazaj pa naju je stala vozovnica 16 EUR. Vračala sva se ponoči in se zato odločila, da raje vzameva spalnik. Vožnja traja na omenjeni relaciji v najhitrejšem času okrog 10 ur, če vlak res nima zamude. Pot naju je vodila skozi večja mesta, kot so: Valjevo, Užice, Prijepolje … Pogled skozi okno vagona nudi krasen razgled na zeleno pokrajino, rečice in strme gore. Potovanje popestrijo ljudje na vlaku in ob progi se velikokrat pojavi tudi kakšna lepa pravoslavna cerkev.
Vsebina

Črna gora prava izbira za vsakogar

Črna gora je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško in Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo. Osvojila se je 3. junija 2006 in je za Južnim Sudanom druga najmlajša država na svetu (glede na članstvo v ZN). Glavni namen obiska države je bil spoznati kulturne in zgodovinske znamenitosti, obiskati večja mesta in poskusiti črnogorsko kulinariko. Prvo noč najinega raziskovanja po Črni gori sva prenočila v cenejšem hostlu v Podgorici. Ženska, ki v hostelu sprejema goste, je bila čisto navdušena nad menoj, ker sem Slovenec. Na obrazu je izžarevala veselje in se trudila, da se počutiva kot doma. Rekla mi je: »Ti si naš, ništa ne brini, sine, sve ću da ti ispričam!« Kljub najini dolgi poti iz Beograda do Podgorice in utrujenosti nama ni dalo miru, da se odpraviva na nočni sprehod čez mesto. V centru mesta zraven Sahat Kule se nahaja restavracija, ki slovi po izvrstni in okusni hrani. Da je res tako, sva se tudi sama želela prepričati na lastne oči. Naročila sva si vsak po porcijo čevapčičev, lepinjo s pomfrijem in šopsko solato. Začudeno sva se pogledala, ko sva že takoj po naročilu prejela račun, hrane pa še nisva dobila. Račun sva nato le poravnala pred odhodom iz restavracije. 

Obvezen obisk v zid vklesanega samostana Ostrog

Naslednji dan sva se z avtobusom odpravila do kraja Bogetići ter nato nadaljevala pot s štopom do najbolj obiskanega in prepoznavnega samostana Ostrog. Gre za samostan srbske ortodoksne cerkve, vklesan v živo skalo Ostroške grede. Zadeva je precej impresivna in do nje pelje precej dolga in ovinkasta cesta, polna klifov in prepadnih ovinkov. Nasproti pa seveda trume avtomobilov. Samostan Ostrog je osnoval Vasilije Jovanović, ki so ga imeli za zdravilca in čudodelnika, zato je bil razglašen za svetnika. Ostrog je najpomembnejši romarski kraj v Črni gori, kamor prihajajo verniki z vsega sveta. Mnogi naj bi odšli tudi ozdravljeni. Samostan je stičišče pravoslavne, katoliške in muslimanske veroizpovedi. Ljudje vseh religij in narodov iz vsega sveta prihajajo v ta čudežni kraj. Letno obišče samostan več kot milijon ljudi. Pri fotografiranju samostana sva spoznala gospoda Jovana, ki živi v Podgorici. Nesebično nama je ponudil brezplačen prevoz s svojim avtomobilom. Zraven njega sta si prostor v avtomobilu delili njegova žena in gospa Desanka - Desa. Izkazalo se je, da Desa tekoče govori slovenski jezik. Od leta 1975 do leta 1995 je živela v Ljubljani in jezik ohranja s pomočjo svojih prijateljev in znancev iz Slovenije in ima na našo deželo same lepe spomine. Druženje z njimi je bilo zelo zanimivo in prijetno. Gospa je bila zelo navdušena, da prihajam iz Slovenije, in nas je po prihodu v Podgorico povabila domov na torto. Zelo so nama popestrili in polepšali dan. Zaradi takšnih gostoljubnih ljudi se človek rad vrača nazaj.  

Lepe plaže in gostoljubni ljudje

Črna gora se ponaša s prečudovito obalo in obmorskimi mesti, zato je obisk obale obvezen za vsakega turista ali popotnika. Najlepši vtis na obali nama je pustilo mesto Kotor. Ogledala sva si to čudovito mesto ob Bokokotorskem zalivu, z lepimi mestnimi palačami, katedralo, ozkimi ulicami, majhnimi trgi, pomorskim muzejem in še marsičim. Prijateljica iz Srbije nama je svetovala, naj se povzpneva na hrib, s katerega je zelo lep razgled na mesto. Po slabi uri hoje po kamnitih stopnicah in bolečinah v nogah sva končno prispela do ostanka starega gradu. Pogled na Bokokotorski zaliv z vrha je res veličasten in trud je bil poplačan. Tukaj je zelo veliko turistov, saj se v Kotorju zasidrajo tiste največje križarke, ki potujejo po svetu. Če ste že na črnogorski obali, ne smete izpustiti ogleda polotoka Sveti Štefan, ki se nahaja 9 kilometrov južneje od Budve. Žal ga lahko opazujete le z obale, saj je polotok zakupljen. Zakupil bi ga naj milijarder iz Rusije. Varnostnik, ki varuje vhod pred obalo Svetega Štefana, mi je dejal, da se cene nočitve na otoku na noč gibljejo od 900 pa vse do 5000 EUR. 

Sveti Štefan destinacija za bogate

Sveti Štefan se po splošnem mnenju uvršča med najbolj znamenite hotelske objekte na svetu. To nekdanje ribiško naselje, ki je nastalo sredi 15. stoletja, je do danes ohranilo svoj nekdanji videz. Stare ribiške hiše, ki z zunanjo arhitekturno podobo spominjajo na srednji vek, so znotraj preurejene v moderne luksuzne apartmaje, hotelske sobe, trgovine, restavracije in kavarne. V okolici tega edinstvenega turističnega objekta so v senci bujne vegetacije izredno lepe peščene plaže. Tako sva nekaj dni svojega raziskovanja po obali namenila ogledu drugih obalnih mest, kot so: Herceg Novi, Tivat, Perast, Budva, Rafailovići … Ker sva bila časovno omejena in sva že imela kupljeno povratno vozovnico nazaj v Beograd, sva se morala žal vrniti. Polna vtisov in ob novih prijateljih sva se odločila, da se v bližnji prihodnosti vrneva nazaj. Ko potuješ po Balkanu, velikokrat ljudje rečejo: Što južnije to tužnije! Midva lahko pritrdiva, da ni tako ... 

Sorodni članki

Rezervirajte oglede, zanimivosti in znamenitosti 10% ceneje

Prijava