Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Pogovor o turizmu in hostlih v Egiptu

Vsebina
Ob našem študijskem obisku berlinskega sejma ITB se mi je ponudila priložnost, da nekaj minut preživim v družbi gospoda Abdela Hamida Yehie, dolgoletnega egiptovskega turističnega strokovnjaka ter veterana sejma.

Dan pred obiskom sejma sem po večerji skupaj z nekaj kolegi v skupnem prostoru berlinskega hostla brezskrbno vadil žongliranje, ko sta do nas pristopila Igor Jurišič, naš vodnik ter dr. Tanja Lešnik Štuhec, profesorica in spremljevalka na potovanju.



»Igor ima dobro idejo,« je začela Tanja. »Vidite tistega gospoda, ki sedi pri recepciji? Je iz Egipta, govori 6 ali 7 jezikov in na ITB hodi že več kot 40 let. Igor ga pozna – zanima me, če bi bili pripravljeni z njim narediti intervju. Lahko bi ga objavili v šolskem časopisu in Globetrotterju

Še minuto prej sem razmišljal o žongliranju in češkem pivu, ki me je čakalo v sobi, o mednarodnih pogovorih z dolgoletnimi strokovnjaki pa zagotovo ne. »Ste prepričani? Saj niti ne vem, o čem bi se pogovarjala. Vse skupaj se mi zdi nekoliko hitro ...«. »Ne skrbi. Lahko ga opraviš jutri po zajtrku. Do takrat si lahko pripraviš nekaj vprašanj. Razmišljaj o turizmu v Egiptu, o zgodovini ITB in podobno. Pridi, Igor te bo predstavil.«

V redu, sem si mislil, saj nimam kaj izgubiti. Take priložnosti se ti ne ponudijo vsak dan. Sprehodila sva se do recepcije, kjer sem se predstavil gospodu Yehii in izkazalo se je, da je imel ravno takrat nekaj prostih minut, zato je z veseljem sprejel povabilo. Svoj čas za priprave pa sem kasneje lahko namenil drugim stvarem.

Gospod Yehia, bi mi lahko povedali kaj več o sebi in o državi, od koder prihajate?
Sem bivši minister za turizem ter bivši predsednik združenja egiptovskih hostlov. Egipt je država z 88 milijoni prebivalcev in se razteza na približno milijonu kvadratnih kilometrov. Naša bogata zgodovina sega več kot 7000 let nazaj, v čas piramid in Luxorja, ki je bilo dve tisočletji v času faraonov prestolnica države. Glavne ekonomske dejavnosti so turizem, kmetijstvo in industrija. Turizem je zelo pomemben – prinaša okoli 12 % državnega dohodka ter 13 % tujih valut. Zaposluje tudi okoli 5 milijonov ljudi. Prav tako se nanj zanašajo drugi deli gospodarstva, recimo gradbeništvo. Po prihodkih je drugi, takoj za Sueškim prekopom. Glavne turistične točke so Rdeče morje z letovišči kot so Hurghada in Marsa Alam, v Luxorju, Gizi, Cairu in Sakkari pa je razširjen kulturni in zgodovinski turizem. Leta 2010 smo zabeležili okoli 13 milijonov turistov, a je število padlo na 9 milijonov zaradi revolucije (arabske pomladi, ki je trajala od konca leta 2010 do leta 2011). Do leta 2020 želimo doseči 20 milijonov prihodov. Večina turistov prihaja k nam iz Rusije, Anglije, Nemčije, Francije, Italije in tako dalje. Precej jih je tudi iz ZDA, Latinske Amerike ter Afrike.

 
Turizem je v Egiptu zelo dostopen, saj lahko skupaj s potnimi stroški tu preživiš teden dni v hotelu s polnim penzionom za manj kot 400 €. Moto ljudi tukaj je: »poznaj svojo državo ter bodi odprt do gostov«.

Kar se tiče hostlov; z njimi smo začeli leta 1954, okoli 60 let nazaj. Sedaj jih imamo 18 in trenutno sem podpredsednik državnega združenja. Spoznal sem veliko ljudi iz Slovenije, predvsem takrat, ko smo leta 2012 v Slovenijo prišli na mednarodno konferenco. Tam smo preživeli 13 dni, to je bil moj drugi obisk pri vas. Všeč so mi Bled, Maribor in Ljubljana in rad imam moja prijatelja Igorja in Anjo. Poznaš Anjo?

Na žalost ne prav dobro, poznam pa Igorja. Trenutno je naš vodnik.
Ja, tudi on je iz Maribora. Upamo, da bomo lahko izmenjali čim več izkušenj s Slovenijo ter morda uredili tudi izmenjavo za študente, saj sem odgovoren za prihajajoče turiste ter mednarodne odnose. Skupaj z Igorjem se ukvarjava s pripravo programa izmenjave med obema državama. Egiptovski študenti so zelo navdušeni nad obiskom Slovenije. Prav tako poznajo Tita in kako je obiskal Luxor s tedanjim predsednikom Nassrom – imela sta dobre odnose.


Slišal sem nekaj zanimivih stvari o vas – med drugim, da govorite veliko jezikov.
Res je, govorim 7 jezikov, saj v turizmu delam že od leta 1956. Sem profesor na fakulteti za turizem, poučujem marketing, organizacijo, promocijo ter razvoj v turizmu.

Prav tako sem slišal, da ste povezani s samimi začetki sejma ITB.
Tako je, že od leta 1966. Obiskal sem prvi ITB, bilo je samo 7 držav. Egipt je predstavljalo 7 ljudi in na žalost so vsi že pokojni, ostal sem edini iz skupine. Na sejem pa prihajam skoraj vsako leto. Naslednje leto jih bo že 50 od prvega obiska.

To je pa zares nekaj posebnega. Kako se je sejem spreminjal skozi vsa ta leta?
No, iz teh sedmih držav je nastala ena največjih turističnih borz. Sedaj jih je okoli 230, tu pa so še vsi ostali večji ponudniki. Nastal je zares dober prostor za sklepanje poslovnih dogovorov, srečevanje starih in novih prijateljev ter splošno promocijo potovanj in turizma. Tukaj gostom prikažemo naše destinacije, se dobimo s tour operaterji ter jim razkažemo ponudbo. Jutri se moraš oglasiti na naši stojnici.


Seveda, z veseljem. Kakšna je torej prihodnost turizma v Egiptu?
Letos načrtujemo približno 5 % rast in 7−8 % rast v naslednjih letih, predvsem iz naslova turistov z Bližnjega Vzhoda ter Afrike. Kot sem že omenil je politična revolucija v arabskih državah povzročila padec obiska, kar želimo popraviti. Prav tako ciljamo na študente. Naslednja dva dneva bosta zelo pomembna, saj bo sejem odprt za javnost. Prikazali jim bomo naše hostle in jim dali vedeti, da so dobrodošli v naši žepu prijazni deželi.


Mi lahko poveste še kaj o sodelovanju med Slovenijo in Egiptom?
Seveda, odnosi so zelo dobri. V Egiptu je tudi slovenska ambasada, veliko je možnosti za uvoz in izvoz. Znesek iz tega naslova znaša okoli 5 milijonov dolarjev na leto.

Še zadnje – kakšne nasvete bi dali mladim in mladim po srcu?
Zagotovo bi jim priporočil obisk Egipta ter uporabo naših Youth Hostlov. Zelo so ugodni, saj ponujajo prenočitev in zajtrk za le nekaj evrov. Egipt ponuja veliko poučnih in zanimivih destinacij, zato sem prepričan, da pri nas nikomur ne bo dolgčas.

Kolega gospoda Yehie naju je takrat obvestil, da je prišel čas za slovo, zato sem se mu prijazno zahvalil za njegov čas in dobro voljo. Nekoliko mi je bilo žal, saj sem dobil občutek, da gospod s sabo nosi ogromno znanja in izkušenj, zato bi lahko od njega izvedel še mnogo stvari. Obenem pa sem bil izjemno hvaležen za ponujeno priložnost. Še enkrat več se je pokazala lepota in nepredvidljivost potovanja – nikoli ne veš, kakšna nova spoznanja in izkušnje te čakajo takoj za vogalom.

Sorodni članki

Prijava