Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Za eno leto okoli sveta – 12. del

Kako zaključiti pot okrog sveta?

To sva se dolgo spraševala. Kot uraden konec je vedno bila določena Tajska. A čisto tako ni bilo. Res je, da sva se po dobrih 10 mesecih vrnila domov, ker sva bila povabljena na pomembno poroko, a to ne pomeni, da se je najina pot končala.
Vsebina
 
 
Na razpolago nama je ostal še dober mesec, zato sva po krajših vikend izletih na Blatno jezero in po naši lepi Sloveniji potovanje zaključila za road tripom. Izbrala sva Črno Goro.
 
Prvi postanek je bil Dubrovnik – jaaaa, veva, to ni Črna Gora, je pa na poti tja, če se pripeljete s severa. Sprehod po starem delu mesta je enostavno wau! Čeprav moram poudariti, da je Dubrovnik trenutno preplavljen s turisti, še posebej azijskimi.
 
 
Pot sva nadaljevala čez Bosno in Hercegovino do Črne Gore. Odločila sva se, da začneva v konjonu reke Tare. Prvi dan sva se sprehajala in čofotala v Črnem jezeru in se basala z gozdnimi sadeži, ki jih prodajajo ob poti. Za večerjo pa sva si v Žabljaku privoščila tipično durmitorsko večerjo – pečen krompir, domače zorjeno meso, trd sir in kajmak. Mmmmmmmm.
 
Naslednji dan je bil rezerviran za adrenalin. Najprej rafting, ki pa bi ga midva raje poimenovala izlet s čolnom. Žal brzice niso bile preveč divje in vse skupaj je bilo vse prej kot adrenalinsko. Zato pa je bil Zip Line čez kanjon toliko boljši. 
 
Ovinkasta cesta naju je vodila visoko in višje. Le enkrat ali dvakrat sem med potjo uspela uzreti belo zgradbo v skali. Zadnji del poti sva prehodila, ko sva končno ugledala Ostrog – pravoslavni samostan zgrajen v skalo. In če še ne veste, tam se dogajajo čudeži.
 
Pot nazaj v dolino je minila hitreje, črnogorsko podeželje je brzelo mimo, kolikor pač lahko brzi pri 50 km/h,  pozno zvečer naju je pozdravila Podgorica. Center mesta je zanimiv, se razume zvečer, čez dan pa v glavnem mestu ni kaj videti. Že naslednje jutro sva jo mahnila do Skadarskega jezera, najbolj naju je zanimal okljuk reke Crnojević. Slika pove vse.
 
 
Če že Podgorica ne more ponuditi kaj dosti, pa so zato Cetinje vredne ogleda. Urejene ulice, muzeji, kavarne na trgih, cerkve, samostani in prodajalne s spominki. Simpatično, a v enem dnevu boste videli vse in še čas boste se imeli vzpeti na Lovćen. Lovćen je hrib, na katerem je nacionalni park, sredi katerega je zgrajen Njegošev mavzolej. Sam mavzolej je precej hladen – saj veste, dosti kamna – a na drugi strani je krasna razgledna ploščad, ki ponuja razglede v kotorski zaliv, morje, Cetinje in v notranjost. 
 
Čas je bil za morje. Ko sva se peljala skozi Budvo, sva imela kar odprta usta. Toliko ljudi, toliko zabave in toliko ljudi. Aja, to sem že rekla. Ne, tukaj ne bova. Peljala sva se naprej, ko je najino pozornost ujel krasen otoček ob obali. Sv. Štefan, a na otok ni možno, razen če niste pripravljeni odšteti 4-mestne vsote za nočitev. Pot sva nadaljevala proti jugu, ko sva se ustavila v Baru. Prodnata plaža, apartma blizu morja in dobra poceni hrana sta naju zadržali cela dva dni. In če boste tam, odpeljite se v Stari Bar, ne bo vam žal.
 
 
Mesta Ulcinj nisva obiskala, zanimala naju je najdaljša peščena plaža v Črni Gori. Bolj ko sva šla južno, manj je bilo ljudi. Na koncu sva prišla vse do izliva Ade Ciganlije, kjer so na kolih v vodi zgrajene restavracije z morsko hrano. Okusna hrana, a z zelo zasoljenimi cenami. 
 
Zadnja postaja v Črni Gori je bil kotorski zaliv. Res je neverjetno, kaj je narava sposobna ustvariti. Tri mesta so po najinem vredna ogleda: Tivat – domovanje super modernega in novega dela po imenu Porto Montenegro (tukaj lahko sanjarite in se pasete ob pogledu na jahte, jadrnice in čolne, ki jih najdete menda le še v Monte Carlu), Kotor – je kot mini Dubrovnik, poln ozkih kamnitih ulic, obdan z obzidjem in s krasno razgledno točko visoko nad mestom in zalivom, Perast – to mestece pa je za romantike. Tako majhno, da ga prehodite v 15 minutah, a tako slikovito, k čemur pripomoreta tudi dva otočka pred obalo Perasta: Sv. Juraj in Gospa od Škrpjela.
 
Črna Gora je krasna, še vedno cenovno dostopna, ljudje so prijazni, a vsekakor pomaga, če govorite jezik bivše juge. Še se bova vrnila, seveda v nama najljubša dela: kotorski zaliv in v Durmitor.

Sorodni članki

Rezervirajte oglede, zanimivosti in znamenitosti 10% ceneje

Prijava