Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Skoraj raj si, ti Gorenjska…

Vsebina

Včasih se zdi, da Slovenci zares ne cenimo dovolj lepot naše domovine. Znamo se pohvaliti tujcem o širnih gozdovih, prostranih travnikih, mnogih gradovih, ledeniških jezerih, kraških pojavih, o majhni, a simpatični obali in življenja polni prestolnici. A kolikokrat se odpravimo in si naravo dejansko ogledamo? Sama sem pogled na zelene hribe in cvetlične travnike pogrešala vedno, ko sem se mudila po puščavskih predelih sveta in se šele takrat dobro zavedla, kakšen zaklad se skriva na majhni površini naše deželice.

 
Starši so me v mladih letih veliko (takrat sem temu rekla) 'gonili' po Gorenjski, saj je bilo za morje na Hrvaškem prenevarno zaradi osamosvojitvene vojne, ko se je v letih 1991-1995 Hrvaška odcepila od SFRJ. Zato smo z družino in nekaj prijatelji v vročih poletnih dneh počitnikovali ob hladnih koritih reke Soče, se namakali v Bohinjskem in Blejskem jezeru ter v zgodnjih jutranjih urah osvajali slovenske vrhove. S svojo očarljivostjo je Bled začaral marsikaterega popotnika (med njimi tudi Janeza Vajkarda Valvasorja), saj se v zavetju gora, katerih vrhovi so okrašeni z belino zadnjega pomladnega snega, med zelenimi drevesi in urejeno travo skriva alpsko jezero. Posebnega ga dela otok sredi jezera, na katerem stoji baročna cerkev, v ozadju pa se na mogočni skali bohoti po pisnih virih najstarejši slovenski grad. Na Bledu je ljubezen ves čas v zraku, romantične duše si ne bodo opomogle od sprehajalnih in kočijaških poti okoli jezera, tradicionalnih čolnov in zvonjenja za izpolnitev želja na otoku. Seveda je poskrbljeno tudi za prenočitve, odpočijete si lahko v Penzionu - youth hostlu Bledec.
 

Zgolj par deset kilometrov oddaljeno od Blejskega jezera leži nič manj romantično, a nekoliko manj turistično oblegano Bohinjsko jezero, ki se razprostira znotraj Triglavskega nacionalnega parka. Najljubši kraj ob jezeru je zagotovo v Ukancu ob zgodnjih jutranjih urah, ko se meglice še ovijajo okoli dreves in se počasi dvigajo iznad mirne gladine jezera. Tudi v vročih poletnih dneh so v teh krajih jutra sveža, zato je sprehod na slap Savico (pol ure hoda) dobra jutranja telovadba. Če ste pripravljeni na malo večje podvige, priporočam pohod na planino Jezero, nato na planino Laz. Od Bohinjskega jezera se zapeljete skozi Staro fužino do parkirišča. Krožna pot traja malo več kot tri ure, a je zares vredno truda. Skozi gozdove, preko jas, med balvani vodi pot do majhnega jezera, obdanega s temno zelenimi smrekami, kjer vas bodo prijazno pozdravile krave. Od tod vodi dokaj ravna pot do ene (vsaj po mojem mnenju) najlepših planin, Planine Laz. Med razmetanimi planšarskimi hiškami se mirno pasejo ovčke, katerih zvonci le tu in tam preglasijo ptičje petje. Še vedno se najdejo ljudje, ki poletje preživijo v tem gorenjskem raju. Seveda poskrbijo za lačna usta pohodnikov. Postrežejo s kislim mlekom in domačim kruhom, kupite lahko tudi sire in skuto. Po takšnih napornih podvigih se prileže počitek v domačem okolju Hostla pod Voglom, ki leži čisto ob Bohinjskem jezeru. Naj omenim, da bodo prijazno sprejeli tudi vaše  hišne ljubljenčke.

 
Za številne pohodniške ture v Karavanke in Julijske Alpe je odlično izhodišče tudi Kranjska Gora. Kolesarjenje, pohodništvo ali zgolj poležavanje na travi v Zgornjesavski dolini odpočije telo in duha, najmlajšim bo zagotovo burila domišljijo Kekčeva dežela. Prenočitev bodo za vas priskrbeli v Youth Hostlu Nika na obrobju Kranjske Gore v neposredni bližini reke Save. Če se mudite v teh krajih, enostavno ne smete obiti doline Trente. Magična ledeniška dolina, v katero se iz Kranjske Gore spustite čez prelaz Vršič, začara s tradicionalnimi trentarskimi hišami, številnimi visečimi mostovi nad koriti, po katerih dere kristalno čista Soča. Številni prostori za piknik se ob vožnji po dolini kar vrstijo, če želite malo rekreacije, se lahko povzpnete na izvir Soče in, če ste dovolj pogumni, v Lepeni okopate v ledeno mrzli Soči. Zavita cesta pod skalnatimi pobočji ob reki vodi do Bovca in naprej do Kobarida, kjer Muzej 1. svetovne vojne opominja na trpljenje vojakov v gorah in opisuje človeške stiske, ki jih prinese vojna. Tudi v Kobaridu se nahaja Youth Hostel Kobarid, nekoliko nižje, v Tolminu, vas pričakujejo v Youth Hostlu Paradiso.
 

Gorenjska zares nikogar ne pusti ravnodušnega, saj je svojimi zelenimi gozdovi, širnimi pašniki, čistimi rekami, pobeljenimi vrhovi mogočnih gora in številnimi jezeri ter slapovi prava za oči. Prostorov za piknik v naravi je ogromno, je raj za nabiranje gob, kolesarjenje in pohodništvo, navdušeni so ljubitelji vodnih športov in adrenalinci. Skratka, naj vas siva pot popelje norim gorenjskim dogodivščinam naproti.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Anja Turk
prostovoljka Popotniškega združenja Slovenije
anja_turk@hotmail.com

Sorodni članki

Prijava