Kaj je HOSTEL?  
Postani prostovoljec  
 
O nas - Kaj je HOSTEL?

Kaj pomeni beseda hostel, ki je ni v Slovenskem pravopisu?
 
Beseda hostel v angleščini pomeni prenočišče. Če bi vprašali koga v 80-ih letih prejšnjega stoletja, bi najbrž povedal, da so hostli nočitveni objekti z možnostjo najema ležišča, dostikrat v obliki pograda, v več posteljnih sobah, po ugodni/nizki ceni. Pri tem si gostje delijo skupno kopalnico, družabne prostore ter ponekod tudi kuhinjo. Sobe s skupnimi ležišči (ali popularno dormi)  so lahko mešane ali ločene po spolu, so pa tudi na voljo zasebne sobe, za katere je potrebno odšteti nekaj več denarja.

Glede na to, da se je razvoj družbe dotaknil tudi hostlov, pa razlaga, ki bi bila primerna v 80-ih ne drži. Danes so hostli, ki se ponašajo s članstvom v organizirani mednarodni mreži »International Youth Hostel Federation – ali krajše Hostelling International«, po večini opremljeni s sobami z manj ležišči; odstotek manjših sob, po večini z lastnimi sanitarijami, pa se je povečal. Še zmerom pa hostli ponujajo popotnikom z nižjim proračunom ležišča v sobi z več posteljami. Značilnost hostlov so tudi fleksibilne sobe, ki imajo na voljo na primer štiri ležišča, a lahko v času manjše zasedenosti ta ležišča »skrijejo« in postanejo kvalitetne dvoposteljne sobe.

Tako se lahko vprašamo, kakšna je razlika med poceni hotelom in hostlom, še posebej, če so sobe podobno opremljene. Če bi nekdo zahteval odgovor v enem stavku, bi zapisali: »V hotelih so standardi tisti, ki narekujejo vzdušje, v hostlih pa vzdušje narekuje standarde.«  To pomeni, da tudi v primeru podobno opremljenih sob hostel še vedno ostaja stičišče mladih, pri čemer se je srečevanje in izmenjava izkušenj preselila iz skupinskih spalnic v skupne prostore, kjer so na voljo razne družabne igre, popotniška literatura in podobno.

Sama misel na hostel je pogosto povezana s predstavo mladega popotnika, ki z nahrbtnikom išče streho nad glavo oziroma cenovno ugodno prenočišče. A hostel je veliko več. To je prostor, tako za mlade kot mlade po srcu, ki hrepenijo po potovanjih, novih poznanstvih in novih življenjskih izkušnjah. Prav hostli lahko predstavljajo odskočno desko popotnikom za spoznavanje sveta, tujih kultur in predvsem samega sebe.

Mnogi hostli nudijo zatočišče popotnikom tudi za daljši čas. Gre predvsem za sezonska dela, ko popotniki opravljajo lažja opravila, kot so delo v recepciji in gospodinjska opravila ( delo v kuhinji, čiščenje …) v zameno za brezplačno nastanitev. Veliko popotnikov, predvsem v času »prostega leta« ali »gap year«, išče kombinacijo spoznavanja sveta in občasnih del. »Prosto leto« je v nekaterih zahodnih državah leto, ki ga mladi namenijo za potovanje po zaključku študija in pred začetkom »resnega življenja«. Tako si lahko popotniki daleč stran od svojega doma pridobijo delovne izkušnje, nadgradijo znanje tujega jezika in si širijo krog prijateljev in znancev.

V nekaterih državah, kot so Velika Britanija, Irska, Nizozemska, Indija in Avstralija, določene hostle vodijo dobrodelne organizacije in so predvsem znani kot ustanove, ki nudijo dolgoročno nastanitev študentom, odvisnikom, revnim otrokom in mladim z manj priložnostmi. Torej beseda hostel s tem pridobi veliko večji pomen in ni le sinonim za objekt, ki ponuja skupno nastanitev popotnikom.

Predvsem pa je potrebno razlikovati med hostli, ki so del organizirane mreže mladinskih prenočišč, in med hostli, ki so po večini želja po hitrem zaslužku (na primer preureditev večsobnega stanovanja v centru katere izmed svetovnih prestolnic).  Ta fenomen se je razpasel predvsem v času poplave spletnih rezervacijskih portalov, ki jim je pomembno le-to, da dobijo odstotek od vrednosti nočitve, ne prevzemajo pa odgovornosti za resničnost in kakovost produkta, ki ga tržijo. To je seveda povsem legalno, le da popotniki vse do zadnjega ne vedo, kaj jih pravzaprav čaka. Seveda ne smemo biti enostranski, saj se na teh rezervacijskih sistemih znajdejo tudi zelo kvalitetne namestitve, lahko pa tudi takšne, kamor najraje ne bi vstopili.

Prav zaradi tega je izjemen pomen mednarodne mreže Hostelling international  pri spremljanju in posodabljanju standardov ter skrbi za kakovost produkta. Tako lahko na spletnem portalu www.hihostels.com oziroma www.youth-hostel.si najdemo le hostle, ki pripadajo organizirani mreži mladinskih prenočišč v posamezni državi, ali pa so neposredno nadzirani s strani Hostelling International, v kolikor v državi takšna mreža še ne obstaja. Prav to je tisto, kar loči spletni rezervacijski sistem Hostelling International od kopice komercialnih sistemov. Na komercialnih rezervacijskih sistemih lahko rezerviramo skoraj vse – od hotelov s 3 ali 4 zvezdicami, do ene izmed dvajsetih postelj v trosobnem stanovanju z enimi skupnimi sanitarijami. Na rezervacijskem sistemu www.hihostels.com pa lahko rezerviramo le hostle, ki izpolnjujejo vse standarde, ki jih predpisuje mednarodna federacija Hostelling International.

Zakaj bi se odločili prav za hostel?

Raziskovanje različnih kultur in krajev, predvsem v svetovnih prestolnicah in drugih popularnih mestih, ter priljubljenih turističnih destinacij, je glavni razlog za uporabo hostlov. Seveda pa najdemo tudi mnogo takšnih hostlov, ki bazirajo na zunanjih aktivnostih, kot so planinarjenje, plezanje in kolesarjenje. To so pogosto manjši objekti, ki še vedno ohranjajo prvotno vizijo hostelinga in zagotavljajo dragocen dostop do bolj oddaljenih krajev. Potrebno pa je poudariti, da hostli niso namenjeni samo individualnim popotnikom ampak tudi ciljnim skupinam, kot so šolske in športne skupine ali mlade družine.

Zgodovina

Zgodovina »Youth Hostla« sega v leto 1909, ko je  nemški učitelj Richard Schirrmann prvi začutil potrebo po prenočiščih za šolske skupine, za nemoteno raziskovanje podeželja. Prav on je odprl prvi hostel v prostorih lastne šole v mestu Altena. Idealen nočitveni objekt, ki je v času šolskih počitnic mladim popotnikom nudil prenočišča. Leta 1912 pa je bil le-ta prestavljen v bližnji grad Altena Castle, kjer še danes stoji vrhunski hostel z bogato zgodovino. Nekaj leta kasneje, leta 1919, je Richard Schirrmann ustanovil nemško združenje »Youth Hostlov«.

Neodvisno od Nemčije se je v Sloveniji že leta 1892 ustanovilo Ferijalno društvo Sava, ki je svojim članom omogočalo ugodna popotovanja, predvsem po domovini. Takrat so se člani dogovarjali s posameznimi kmetijami, da bi lahko prenočili na skednju ali celo v kakšni sobi, ki ni bila v uporabi. Tako so že pred 120 leti v Sloveniji člani takratnega popotniškega združenja s člansko izkaznico prišli do cenovno ugodnega ali celo brezplačnega prenočišča.

Gibanje se je hitro razširilo po vsem svetu. Tako je bilo leta 1932 v Amsterdamu ustanovljeno mednarodno združenje hostlov »International Youth Hostel Federation«, kjer so predstavniki iz  Švice, Češkoslovaške, Nemčije, Poljske, Nizozemske, Norveške, Danske, Velike Britanije, Irske, Francije in Belgije izvolili za prvega predsednika Richarda Schirrmanna.

Mednarodna federacija s sedežem v mestecu Welwyn Garden City v Angliji danes šteje 87 polnopravnih nacionalnih organizacij oziroma združenj. Poleg polnopravnih članic združuje Hostelling International tudi organizacije, ki imajo status pridruženih članic, v določenih izjemnih primerih pa tudi posamezne hostle v državah, kjer je nacionalna organizacija šele v nastanku.

 
V Hostelling International tako razpolagamo s preko 4.000 hostli v skoraj vseh turističnih državah sveta.

Za konec pa še poslanstvo, ki je bilo leta 1932 zapisano v ustanovni listini in je še danes vodilo mednarodne organizacije Hostelling International:

 »To promote the education of all young people of all nations, but especially young people of limited means, by encouraging in them a greater knowledge, love and care of the countryside and an appreciation of the cultural values of towns and cities in all parts of the world, and as ancillary thereto, to provide hostels or other accommodation in which there shall be no distinctions of race, nationality, colour, religion, sex, class or political opinions and thereby to develop a better understanding of their fellow men, both at home and abroad.«