Uršlja gora - naša gora

O Uršlji gori obstajajo številne legende. Ena izmed njih govori o povodnem možu in sveti Uršuli. Ko je sveta Uršula dospela na goro, ki ima podobo trikotne piramide in se nahaja med Slovenj Gradcem, Šoštanjem ter Črno in Mežico, ji je zelo ugajalo. Na najlepšem prostoru je bilo jezero, v katerem je prebival povodni mož. Sveta Uršula ga je poklicala in mu naročila, naj odpelje jezero drugam, in sicer na Pohorje, kjer je do takrat bivala sama. Povodni mož se je na gori zelo dolgočasil, ker ni videl vse leto nikogar razen pastirjev, ki so vedno enako ukali in peli pesmi, in že kakih dvesto let se pri jezeru ni prikazala niti pastirica, da bi se bil mogel z njo pogovarjati. Z naročilom svete Uršule je bil zato zadovoljen. Ko ji je obljubil, da se bo preselil z jezerom na Pohorje, po moški navadi ni premislil, kako lahko je kaj obljubiti ženski in kako težko je včasih obljubo izpolniti. Povodni mož naj bi se namreč ponižal, če bi nosil kakor ženske vodo na glavi s hriba na hrib, in to on – povodni mož – vladar vseh vod! Ni bilo druge rešitve zanj, kakor da se je spremenil v pastirja in šel prosit kmeta Šisernika, da mu prepelje jezero. Doživel je strašno ponižanje. Šisernik ga je sprva še poslušal, ko pa je vse zvedel, se je samo pomilovalno nasmehnil in mu obljubil, da bo že polagoma opravil, za kar ga je prosil, dovršil pa šele tedaj, ko bosta njegova vola Muri in Suri imela mlade. Povodni mož je uvidel, da ga ima kmet za norca. Moral mu je torej povedati, da je on povodni mož in da mu je črna baba naročila, da se mora preseliti z jezerom. Šisernik se je tako razjezil, da ga je s svojo gorjansko pestjo tako udaril, da je priletel najprej povodni mož pred prag, za njim pa njegove cokle.

Drugo jutro je pritekla dekla vsa prestrašena v hišo in povedala gospodarju, da sta črna vola Muri in Suri vsa potna in tako izmučena, kakor da bi vso noč hlode vozila. Šisernik se je spomnil tujega, znorelega pastirja in pohitel ves v skrbeh v hlev, kjer se je kmalu prepričal, da si je blaznež sam vzel vola. Ko je videl, da vola nista bolna, je pohitel k jezeru, ki je bilo že manjše. Šisernik pa je pričel premišljevati, če le ni bil neznani mož res povodni mož.

Uršlja gora je tako ostala brez jezera, ima pa najvišje ležečo cerkev v Sloveniji, čebelnjak, planinsko kočo in TV-oddajnik. Najvišji vrh, visok 1699 metrov, krasijo jeklen križ, klopca s srčkom, vpisna skrinja in razgledna plošča, ki vam bo v pomoč pri občudovanju bližnje in daljne okolice, vrhov in gora.

Na goro vodijo številne poti. Dovolila si bom napisati, da je najpogosteje izbrana planinska pot izpred koče na Naravskih ledinah. Do tja se je možno pripeljati z avtom, od tam naprej pa je treba vzeti pot pod noge. Nadalje so poti na vrh še z Ivarčkega jezera, iz slovenjgraške smeri izpred Poštarskega doma (romarska pot in pot čez Kozarnico), iz šoštanjske in velenjske smeri in iz Črne na Koroškem. Obstajajo tudi brezpotja. Žal so bile številne poti uničene v žledolomu ob koncu leta 2017 in poznejšem vetrolomu, a vztrajni gozdni delavci, markacisti, planinski vodniki in prostovoljci so jih po večini očistili.

Uršlja gora se ponaša tudi z najvišje ležečo slovensko cerkvijo, ki je posvečena sveti Uršuli. Prve omembe cerkvice segajo v sedemdeseta leta 16. stoletja, dokončana pa je bila leta 1609. Maše se v tej gotski cerkvici odvijajo od maja do oktobra.

Je priljubljena točka, saj je tudi del slovenske planinske transverzale. Vrh pa je vključen v vedno bolj poznani koroški izziv K24 (v 24 urah osvojiti vseh pet vrhov Koroške – Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Olševo in Peco).

Dostopna je v vseh letnih časih in je vredna obiska. Če prihajate na Koroško iz drugih delov Slovenije, lahko poleg planinskih domov (Naravske ledine, dom na vrhu gore, Poštarski dom) prespite tudi v hostlu na Ravnah (Youth hostel Punkl) ali morda v Hostlu Slovenj Gradec in se nato odpravite raziskovat še druge čudovite točke na Koroškem. Ne bo vam žal.