Mestni muzej Idrija

Mestni muzej Idrija ima svoje prostore na gradu Gewerkenegg, ki je bil sezidan v prvi polovici 16. stoletja in je več kot 400 let služil upravi drugega največjega rudnika živega srebra na svetu. V prenovljenem grajskem kompleksu je danes na ogled pregledna razstava o poltisočletni zgodovini rudnika in mesta, ki je raslo vzporedno z njim. Muzej je zanjo prejel nagrado fundacije Luigi Micheletti kot najboljši evropski muzej tehniške in industrijske dediščine leta 1997.

Stalna razstava Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina pripoveduje zgodbo o ročno klekljani idrijski čipki, ki se prav tako ponaša z večstoletno tradicijo. Ponuja celosten pregled klekljanja in z njim povezanih dejavnosti na Idrijskem, ter umesti Idrijo na evropski zemljevid klekljarskih središč. Posebna pozornost je namenjena izdelovalkam – klekljaricam, ki so v preteklosti s klekljanjem rudarskim družinam omogočale dodaten prihodek. Avtorji razstave so bili nagrajeni z Valvasorjevim priznanjem – najvišjim slovenskim priznanjem v muzeologiji za leto 2008.

Od januarja 2016 je Mestni muzej Idrija bogatejši za novo stalno razstavo z naslovom Po sledi Merkurja: Idrija-Almadén. Mesti sta bili zaradi živosrebrovih rudnikov več sto let gospodarsko in tehnološko povezani. Danes rudnika ne obratujeta več, a sta oba ohranila raznoliko, edinstveno ter celovito in avtentično dediščino, ki jo je UNESCO Odbor za svetovno dediščino leta 2012 na zasedanju v St. Peterburgu prepoznal za dediščino vsega človeštva.  

Par zanimivosti in novosti, ki jih prinaša razstava:

- odkriva, kdaj se je živo srebro pojavilo na zemlji in zakaj je tako izjemno;

- dediščino živega srebra umešča v globalne okvire;

- slovenski javnosti približa skoraj neznani Almadén v Španiji;

- predstavlja temo metalurgije in izmenjave znanj med Idrijo in Almadénom;

- razkriva skrivnost postopka amalgamiranja, za namene katerega je bilo porabljene skoraj polovica vsega pridobljenega živega srebra na svetu in izpostavlja ciljni namen postopka: izbrane španske srebrnike od 16. do 18. stoletja;

- navaja pravi alkimistični recept iz 18. Stoletja, katerega ključna sestavina je bilo prav idrijsko živo srebro;

- opozarja na nevarnosti živega srebra in prisotnost le-tega v vsakdanjih gospodinjstvih.