S sošolcem sem se januarja lani, ko sem bil še maturant, odpravil na potepanje po Srednji Evropi, ki je trajalo 16 dni. To vse mi ne bi uspelo brez velike mere razumevanja in podpiranja staršev in učiteljev ter dovoljenjem ravnateljice. Odkrivanje stare celine se je začelo in končalo na vlaku, ki naju je popeljal skozi večino idiličnih krajev tega dela Evrope.
Potovanje sva začela na zgodnje torkovo jutro na glavni železniški postaji v Mariboru. Na pot sva se odpravila z nahrbtnikoma, ki sta nama segala čez glavo. Najina prva velika postojanka je bil Dunaj, kjer sva doživela svoj prvi zaplet. A vendarle sva se uspela z naslednjim vlakom, ki je dosegel 250 km na uro, prebiti do Nürnberga že pred poldnevom. Tam sva obiskala veliko različnih muzejev, ki so bili zaradi najine starosti zastonj. Seveda sva morala pokazati dijaško izkaznico. Najljubši izmed teh, ki sva si jih ogledala, so bili muzej Albertinum v starem mestnem jedru Dresdna, muzej umetnosti v Leipzigu in rojstna hiša renesančnega umetnika Albrechta Dürerja.
Po raziskovanju mest vzhodnega dela Nemčije sva se odpravila na zahod, natančneje v evropsko finančno prestolnico Frankfurt, kjer sva dan pričela z zajtrkom ob reki Majni, ogledom starega in modernega dela mesta in razgledom z najvišje razgledne točke v mestu, končala pa sva na večerji pri prijateljici Kaji v Mainzu. Po skupnem obisku priprav na pustni karneval v mestu sva prispela v znamenito območje Renske doline k mojemu sorodniku, mlademu vinarju Jonasu. Popeljal naju je po skritih kotičkih najsevernejše vinske dežele v Nemčiji.
Po našem skupnem razvajanju naju je pot dalje ponesla v eno najsevernejših rimskih mest, imenovano Trier. Glavna točka ogleda tega kraja je bila rojstna hiša očeta komunizma, Karla Marxa. Po obisku hiše sva že imela zagotovljen prevoz do vasice Nittel ob reki Mozeli, mejni reki z Luksemburgom. Prenočišče in hkrati gostoljubnost sva imela zagotovljeno pri mojih sorodnikih, ki so se tudi potrudili in nama razkazali okolico svojega domačega kraja. Ob vrnitvi iz bogatega Luksemburga sva obiskala železarno Völklinger Hütte v Posarju, ki je prvi industrijski objekt na svetu, ki se je znašel pod Unescovo zaščito.
Pozneje istega dne sva prispela do Bodenskega jezera, ovitega v meglo, in mejnega mesta Konstanca. To so bila najina vhodna vrata v Švico in osrčje evropskih Alp. Na poti do Luzerna sva se ustavila v največjem mestu Švice in njeni »medvedji« prestolnici. Naslednje jutro naju je panoramski vlak po liniji Golden Pass Line popeljal skozi slikovite gorske vasice in dolge doline (tudi skozi slikovito dolino Lauterbrunnen) do enega prvih turističnih letovišč na svetu, Montreux, z večernim razgledom na Ženevsko jezero. Kljub nizkim zimskim temperaturam sva se okopala v jezeru, od koder so naju iz daljave opazovale skulpture risanih junakov in spominski kip Freddieja Mercuryja. Po hladni kopeli sva obiskala svetovno znani grad Chillon in se nato usedla na večerni vlak za Zermatt.
Ker sva pozabila, da morava na poti do Zermatta v mestecu Sion prestopiti na vlak, ki pride na postajo komaj čez nekaj ur, sva zelo na debelo oblečena preživela del noči napol zmrznjena na peronu železniške postaje. Doživela sva ostrino tamkajšnje zime z občutkom brezskrbnega zadovoljstva. Zadovoljstvo in veselje sta se povečala, ko sva pred jutranjim svitom zagledala enega najznamenitejših simbolov Švice, to je čudoviti Matterhorn. Ko sva vdihnila vse, kar ponujata Zermatt in okoliško gorovje, sva se odpravila z vlakom do glavnega mesta žepne državice Lihtenštajn ter tako zaključila zadnji potovalni dan za obisk tirolske prestolnice Innsbruck.
Po obisku petih srednjeevropskih držav (Nemčija, Luksemburg, Švica, Lihtenštajn, Avstrija) in velikem številu prevoženih kilometrov sva se po šestnajstih dneh potovanja ponovno vrnila in stopila na domača tla štajerske metropole, polna nepozabnih spominov in pristnih doživetij.
DiscoverEU je program, ki ga organizira Evropska Unija in omogoča mladim (18-letnikom in 18 letnicam) odkrivanje evropskega prostora. S tem programom dijaki spoznavajo evropsko raznolikost, zgodovino in kulturno bogastvo, kar je bilo prej težje spoznavati. S tem projektom mladi na lastni koži izkusimo način in obliko življenja narodov, kultur in ras. Dvakrat na leto imamo mladi poleg nakupa vozovnic tudi priložnost, da se udeležimo žreba za njihovo dodelitev.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | RPC
