Urškina pot po Pohorju

Pohod sva začela v obratni smeri od predvidene ter se ob nepričakovanem sneženju in močnem vetru podala do Doma na Osankarici. Tam sva se ogrela in odtisnila žige v planinski dnevnik. Raziskovanje sva za nekaj časa nadaljevala stran od poti.

Odpravila sva se v temne gozdove, kjer se nahaja poslednje bojišče borcev Pohorskega bataljona. V krvavi bitki, ki je trajala dve uri in pol, je življenje izgubilo 69 borcev, ki so se leta 1943 borili proti dvatisočglavi vojski okupatorja. Do tja naju ni vodila klasična Knafelčeva markacija, temveč izstopajoče rdeče-oranžne zvezde, ki so v temni sivini gozda kar žarele. Na poti do spomenika žrtvam sva zagledala betonske bloke in stebre, ki so označevali položaj vojaških zemljank in mest, kjer so v boju za osvoboditev naroda padli slovenski vojaki. Na vsakem kamnu je bil napisan partizanski vzdevek padlega borca oziroma namen, ki ga je imela posamezna vojaška utrdba.

Ko vsa prišla do spominskega obeležja, sva počastila spomin na naše padle predhodnike ter poskušala podoživeti njihove zadnje trenutke in si zamisliti, kako so se ponosno borili in branili slovenski rod. Po ogledu spomenika in njegove pretresljive okolice sva se odpravila nazaj do koče.

Črno jezero in Urškin križ

Po vrniti do Osankarice sva se vrnila nazaj na Urškino pot in po njej nadaljevala svoj pohod. Po urejeni in zaledeneli leseni potki sva prišla v močvirnato pokrajino, kjer naju je čakal izjemno slikovit pogled na največje pohorsko jezero, to je Črno jezero.

Ob lepem vremenu lahko obiščete tudi krožno interpretativno učno pot ob Črnem jezeru ali pa uživate ob razgledu na jezero z ene od bližnjih klopi.

Precej ironično je bilo, da sta jezero prekrivala led in sneg, tako da bolj belo ne bi moglo biti. Sledila sva potki ob nabrežju in prišla dalje v bujne smrekove gozdove. Ker sva iskala hitrejšo smer in naletela na nekaj padlih dreves, ki so zakrivale pravo pot, sva si pohod nekoliko podaljšala. Po napornem premagovanju korenin, močvirnatih lukenj in snega sva na srečo spet uzrla markacijo in v daljavi zagledala Urškin križ.

Uršula je bila žena pridnega delavca, ki je spravljal les po potoku ob Črnem jezeru. Nekega dne mu je nesla hrano, a jo je nepripravljeno ujel snežni vihar in jo za vedno ukleščil v pohorske gozdove. Na mestu, kjer je zmrznila pred 161 leti, zdaj stoji križ v njen spomin. V počastitev njenega spomina in v opomin vsem pohodnikom ta pot nosi njeno ime.

Priporočava, da se za takšen pohod toplo in primerno oblečete ter obujete, saj so temperature na vrhu Pohorja nekoliko nižje kot v dolini. Od izhodišča Svetih Treh Kraljev je v različne smeri speljanih še veliko drugih zanimivih tematskih poti, ki so vsekakor vredne obiska. Če pa je Pohorje samo ena izmed točk na vašem potovanju, pa predlagava, da obiščete hostel Pekarna ali UNI Youth Hostel v Mariboru, kjer lahko prenočite po ugodni ceni.