Pridnestrska republika in Kišinjev

Že pred odhodom sem rezervirala bivanje v hostlu v glavnem mestu Kišinjev. Kmalu za tem me je prek Whatsappa kontaktiral lastnik z informacijo, da dan po mojem prihodu organizira izlet v Pridnestrsko republiko, ki se ga lahko udeležim po privlačni ceni. Ker me je zanimalo, kako življenje izgleda v tem delu sveta, sem se brez odlašanja na izlet tudi prijavila.

V Kišinjev sem prispela pozno zvečer, naslednje jutro pa smo se že zbrali pred hostlom, kjer smo se razdelili v dve skupini in se z dvema avtoma podali proti Pridnestrski republiki.

Kaj je Pridnestrska republika?

Pridnestrska republika ali Pridnestrje, znana tudi pod imenom Transnistrija, je nepriznana država, ki uradno še vedno velja za del Moldavije, čeprav ima svojo vlado, predsednika, vojsko, policijo, svojo valuto in celo poštni sistem. Ima tudi svojo zastavo, himno in grb, ki zelo spominjajo na simbole nekdanje Sovjetske zveze. Glavno mesto je Tiraspol.

Domačini temu kraju pravijo Pridnestrovie. Čeprav sem tudi jaz mislila, da je pravilno ime za ta kraj Transnistrija, sem ob obisku izvedela, da to ne drži. Izraz Transnistrija so uporabljale romunske sile med drugo svetovno vojno, ki so zasedle to območje in izvajale množične poboje. Zaradi te zgodovine je beseda povezana z bolečino, vojno in genocidom. Kasneje, v začetku devetdesetih let, so jo nekateri moldavski in romunski nacionalisti med spopadom ponovno uporabljali kot žaljivko. Številne prebivalce beseda Transnistrija spomninja na nasilje, zato je poimenovanje Pridenstrovie ali Pridnestrska republika bolj spoštljivo in pravilno.

Območje leži med reko Dnester in mejo z Ukrajino. Pod njihovim nadzorom je tudi mesto Bender, kljub temu da je to na drugi strani reke. Moldavija nad tem ozemljem nima nobenega nadzora, čeprav ga uradno še vedno šteje za svojega.

Leta 1992 je po razpadu Sovjetske zveze izbruhnila vojna med Pridnestrjem in Moldavijo, ki je zahtevala okoli 700 življenj. Sledilo je premirje, ki še vedno velja, ruska vojska pa ostaja v regiji. Leta 2006 so izvedli referendum o priključitvi k Rusiji, a ga mednarodna skupnost ni priznala. Od takrat Pridnestrska republika večkrat izraža željo po združitvi z Rusijo, zlasti po nedavnih dogodkih v Ukrajini.

Danes to območje ostaja nekakšna siva cona, ki uradno ne obstaja, a v praksi deluje kot samostojna država. Velja za enega izmed tako imenovanih »zamrznjenih konfliktov« v nekdanjih sovjetskih republikah.

Opis obiska iz prve roke

Že pred odhodom so nas opozorili, da s sabo ne smemo nositi nobenih fotoaparatov ali kamer. To je zato, ker so oblasti nezaupljive do tujcev, zlasti novinarjev ali tistih, ki bi lahko snemali za raznorazne medije. Dovoljeno je bilo sicer fotografirati s telefonom, razen določenih kontrolnih točk ali vojaških stavb.

Ko smo prispeli na »mejo« med državama, smo morali oddati potne liste, v katere pa nismo dobili žiga, temveč zgolj potrdilo na manjšem listu. Pri prečkanju ni bilo nobenih težav.

Najprej smo se ustavili na starem pokopališču, kjer je vodič povedal nekaj o zgodovini tega območja, nato pa opisal današnjo situacijo. V Pridnestrski republiki živi le še okoli 400.000 ljudi, saj je veliko ljudi odšlo zaradi nizkih plač in pomanjkanja priložnosti. Večina jih vsak dan hodi na avtobus v Kišinjev na delo. Zaradi tega so skoraj vsa stanovanja v mestu Bender in okolici prazna, kar daje mestu precej zapuščen videz.

Trdnjava Bendery

Na našem vodenem izletu smo se nato ustavili pri trdnjavi Bendery, eni najstarejših stavb v regiji, ki leži tik ob reki Dnester in ima dokaj pestro zgodovino. V 13. stoletju so po tej reki iz Črnega morja prihajale genovske ladje iz trdnjave Akkerman. Pomorščaki in trgovci so si na visokem desnem bregu reke postavili utrjeno postojanko, ki je bila hkrati trdnjava in trgovska postaja. Z njo so želeli zaščititi sebe, svoje blago in predvsem pomemben rečni prehod, ki je vodil skozi te kraje.

Danes trdnjava Bendery stoji kot spomenik številnim imperijem, ki so se skozi stoletja borili za nadzor nad tem območjem. V eni od stolpov trdnjave Bendery se nahaja muzej mučenja, ki prikazuje nekatere najbolj znane srednjeveške naprave za mučenje, ki so jih nekoč uporabljali v Evropi. Ravno za čas našega obiska so trdnjavo pripravljali za večerni koncert.

Glavno mesto Tiraspol

V glavnem mestu Tiraspol smo najprej obiskali mogočno zgradbo vlade, ki jo domačini pogosto imenujejo kar predsedniška palača. V njej domujeta parlament in vlada Pridnestrja. Pred stavbo stoji velik Leninov kip.

Nato smo se peš podali do bližnjega Suvorovega trga, glavnega mestnega trga v Tiraspolu. Na levi strani trga stoji največji državni grb v Pridnestrju, okrašen s kladivom in srpom ter motivi grozdja, krompirja, koruze in pšenice.

Na trgu se nahaja tudi velik spomenik ruskemu generalisimu Aleksandru Suvorovu, enemu od ustanoviteljev mesta.

Sledila je malica v pravi sovjetski kantini s slastnimi tradicionalnimi jedmi. Ustavili smo se tudi v trgovini, kjer si je lahko vsak izbral en spominek. Vse to je bilo všteto v ceno vodenja.

Sovjetski trajekt, najvišji zvon in veliko spomenikov

Po Tiraspolu je sledilo še veliko ogledov. Zanimiva izkušnja je bila prečkanje reke Dnester s posebnim trajektom, ki se premika samo s tokom reke. Trajekt je pritrjen na staro jekleno vrv, ki je napeta čez reko. Od enega brega do drugega ga tako potiska samo tok reke. Na trajektu je bilo prostora le za tri avtomobile. Medtem smo lahko iz njih izstopili in si ogledali zanimivo delovanje naprave iz sovjetskih časov.

Na poti smo videli kar nekaj Leninovih kipov, saj je eden v vsakem naselju. Skupaj naj bi jih bilo petnajst.

Obiskali smo tudi samostan, znan tudi pod imenom Chițcani ali Kitskany, Gre za moški pravoslavni samostanski kompleks, ki velja za enega najbolj prepoznavnih verskih krajev v regiji. Njegova osrednja znamenitost je najvišji zvonik v državi, ki obiskovalcem ponuja razgled na reko Dnester in okoliško pokrajino. Zvon smo si lahko šli ogledati na vrh od blizu.

Kompleks obsega več cerkva, samostanske stavbe in lepo urejena notranja dvorišča, ki skupaj ustvarjajo občutek miru in urejenosti. Arhitektura odraža tradicionalni moldavski slog s pravoslavnimi elementi in ohranja zgodovinsko vrednost kraja. Ogledali smo si lahko tudi lepe freske v cerkvah, nato pa smo se odpravili na malico.

Izlet je bil zelo dolg, saj je trajal skoraj enajst ur. Vsakih nekaj minut smo se na poti ustavljali, da smo si ogledali razne spomenike, kipe in zgodovinske stavbe, ki so razpršene po regiji. Proti večeru smo se začeli vračati v Kišinjev.

Kaj početi v Kišinjevu?

Naslednjih nekaj dni sem nato preživela še v Kišinjevu, v hostlu, kjer sem spoznala druge popotnike in raziskovala to prikupno majhno glavno mesto.

V središču mesta, nedaleč stran od hostla je bilo tudi jezero, kjer se je bilo prijetno sprehajati, ob vročem popoldnevu pa tudi skopati.

Zadnji dan sem se udeležila tudi brezplačnega vodenega ogleda mesta. V središču Kišinjeva smo raziskovali najpomembnejše simbole in znamenitosti moldavske prestolnice. Obiskali smo na primer osrednji park, ki predstavlja zeleno središče mesta in nosi ime enega najpomembnejših zgodovinskih voditeljev države, Štefanu Velikemu. V parku je tudi njegov spomenik.

V neposredni bližini parka se nahaja Slavolok zmage, ki označuje pomembno točko v zgodovinskem jedru mesta. Okoliški prostor zaokrožajo stavbe parlamenta, vlade in predsedniške palače, ki sestavljajo upravno in politično središče Moldavije.

Mesto ponuja vpogled v arhitekturno raznolikost. Opazna je zapuščina sovjetskega obdobja, ki se kaže v masivnih stanovanjskih blokih in javnih ustanovah. Poleg tega izstopajo zgodovinske stavbe, kot je Chișinău City Hall, ki s svojo eklektično arhitekturo odraža konec 19. stoletja.

Zaključne misli

Moldavija me je zelo pozitivno presenetila. Čeprav je država, ki morda ni klasična turistična destinacija, ravno zato ponuja nekaj edinstvenega. Mesti Kišinjev in Tiraspol imata bogato zgodovino, zanimivo arhitekturo in močan občutek pristnosti.

Predvsem obisk Pridnestrske republike je bil nekaj, česar ne bom pozabila. Stopiti v kraj, ki uradno ne obstaja, a ima vse značilnosti prave države, je res nekaj posebnega.

Tudi sama prestolnica Kišinjev me je navdušila. Je majhno, a živahno mesto, kjer lahko uživaš v arhitekturi, prav tako pa je z raznimi bari poskrbljeno za nočno življenje.

Moldavija je odlična izbira za vse, ki si želijo nekaj drugačnega. Zgodovina, kultura in vsakdan tam ponujajo veliko več, kot sem si predstavljala pred odhodom.

Za konec se želim še zahvaliti organizatorju in lastniku hostla, Rubensu, ki je tako dobro organiziral in vodil izlet v Pridnestrsko republiko. Če se odpravljate v Moldavijo in vas zanima pristen obisk z odličnim vodičem po ugodni ceni, mi pišite za njegov kontakt!