Božič v Velikem jabolku

Že sam pogled na Kip svobode odraža upanje. To je bilo namreč prvo, kar je ugledalo skoraj 12 milijonov imigrantov, ki so na otoku Ellis v začetku 20. stoletja začeli svoje življenje onkraj Atlantika. V New Yorku je Harry srečal Sally in kljub vsem preprekam sta Rachel in Ross vendarle končala srečno skupaj. Ghostbusterji so uspeli premagati duhove in King Kong je splezal na vrh Empire State Buildinga. Skratka, v New Yorku je možno prav vse. Morda je vse to le fantazija, ampak gre tudi za demografsko najbolj raznoliko mesto na svetu, v katerem se dnevno govori več kot 800 jezikov. Ne glede na to, od kod prihajaš, v New Yorku si lahko to, kar si želiš biti.

Morda je prav zato New York v božičnem času še toliko bolj poseben. Da to bolje razumemo, se moramo vrniti v leto 1863, ko je v ZDA divjala državljanska vojna. V želji po nekoliko bolj prazničnem vzdušju je newyorški ilustrator Thomas Nast za revijo Harper’s Weekly ustvaril prvo ilustracijo Božička, kot ga poznamo danes. Nast je nato nadaljeval z ilustracijami in Božičku dodal sani z jeleni in severni pol s tovarno igrač ter škrati. Božiček se je tako rodil ravno v New Yorku.

V zadnjem nadstropju največje ameriške blagovnice Macy’s ima Božiček svojo deželo, kjer mu otroci lahko sedejo v naročje ter razkrijejo svoje želje. Čudež na 34. ulici naj bi se zgodil ravno tukaj. Macy’s, ki se nahaja na trgu Herald, si obisk zasluži že zaradi veličastnih božičnih izložb. Zdi se, da obstaja nekakšno tekmovanje, kateri nakupovalni center na Peti aveniji se bo lahko pohvalil z najlepše okrašenimi izložbami. Največ pozornosti pritegne Saks Fifth Avenue, ki vsak decembrski večer pripravi šov z božičnimi lučmi.

Zgolj čez cesto, ob stolpnici Rockefeller Center, stoji najbolj znana božična jelka, ki v višino običajno meri več kot 20 metrov. Tradicija sega v božični večer leta 1931, ko so delavci na gradbišču Rockefeller Plaze okrasili drobno jelko, da bi lahko tudi oni praznovali božič. Zgolj dve leti kasneje so pod stolpnico postavili jelko z lučkami, nato pa so leta 1936 otvorili še drsališče. Kdo bi si mislil, da bo tista skupina delavcev pred skoraj 100 leti zaslužena za najbolj priljubljen božični kraj v mestu?

Drugačna vrsta božične pravljice se začne v Centralnem parku, ko zapade sneg in se celoten park obarva v belo. Centralni park je največji ter najstarejši ameriški javni park. Dejansko je večji od celotnega Monaka, kljub temu pa v njem verjetno ne boste našli gospe z golobi, ki je pomagala Kevinu. Kot za tolažbo je Plaza Hotel okrašen tako kot v filmu in v preddverje lahko stopite tudi, če niste gost hotela. V Centralnem parku se namesto tega lahko odpravite na drsališče in pod visokimi newyorškimi stolpnicami poskušate doživeti takšno romantično izkušnjo kot Jonathan in Sara v filmu Serendipity.

V primerjavi z drugima dvema je drsališče v Bryant Parku, ki ga najdete poleg newyorške javne knjižnice, zastonj in hkrati manj obiskano. V mestu, kjer boste za dober hamburger morali odšteti tudi 30 dolarjev, se podarjenemu konju ne gleda v zobe. V Bryant Parku obratuje tudi največja božična tržnica v mestu z več kot 180 stojnicami. Če svojih božičnih nakupov ne dokončate v Bryant Parku, lahko z njimi nadaljujete na božičnih sejmih na Union Square, Columbus Circle ali znotraj Grand Central Terminala.

Manhattan je po površini najmanjše izmed petih newyorških okrožij in je pravzaprav otok, ki je z 21 mostovi povezan s preostankom mesta. Najbolj znan je Brooklynski most, ki je ob odprtju leta 1883 veljal za najdaljši most na svetu, toda domačini so bili zaskrbljeni glede njegove varnosti. Da so se prepričali, so izbrali najpreprostejši možen način, in sicer so prosili cirkusanta P. T. Barnuma, da je prek mostu spustil 21 slonov.

Da najbolje občutimo božični duh, se moramo podati v rezidenčno četrt Dyker Heights v Brooklynu. Tamkajšnja tradicija ekstravagantnega okraševanja sega v leto 1986, ko se je na ulico priselila gospa Lucy Spata, ki je z božičnimi okraski ohranjala spomin na svojo pokojno mamo. Najprej so se ji pridružili njeni sosedje, nato pa še cela ulica. Danes je več kot 100 hiš v četrti okrašenih kot hiša Buddyja v filmu Deck the Halls, vendar za razliko od filma naj ne bi tekmovali med seboj.

Božiču sledi silvestrovanje in dogajanje se preseli na Times Square, kjer več kot milijon ljudi vsako leto čaka na spust krogle, ki naznani novo leto. V začetku 20. stoletja so lokacijo izbrali za središče zabavne industrije, toda obdobje velike depresije je pripeljalo k zaprtju gledališč. Namesto tega sta se razširili preprodaja drog ter prostitucija in tako je danes najbolj turističen del celega New Yorka takrat veljal za enega najbolj kriminalnih. Do preobrata je prišlo šele v 90. letih, ko so si oblasti začele prizadevati za njegovo revitalizacijo. Times Square je s svojimi velikimi LED zasloni v 21. stoletju postal gledališka četrt z najboljšimi broadwayskimi predstavami na svetu.

Dan 11. septembra 2001 bo ostal za vedno zapisan v zgodovino, saj je zaradi terorističnega napada na stolpnici World Trade Centra življenje izgubilo 2.753 oseb. Mesto se je soočilo z nepredstavljivo tragedijo, vendar je na tistih ruševinah nastala nova stolpnica One World Trade Center, poleg katere sta še spomenik žrtvam in muzej dneva 9/11. New York je imel več temačnih obdobij, kar pa je skupno vsem, je to, da si je vsakič opomogel ter postal močnejši kot kadarkoli prej. Konec koncev je tudi Frank Sinatra pel, da če ti uspe v New Yorku, ti lahko uspe kjerkoli.