Jezero Iseo: počasno potovanje na severu Italije

Vse se je začelo, ko sem iskala nastanitev v bližini Gardskega jezera. Cene so bile presenetljivo visoke, zato sem začela iskati cenovno ugodnejše nastanitve v okolici. Po naključju sem našla majhen hostel v gorah. Nahajal se je približno 70 kilometrov od Gardskega jezera, vendar me to sploh ni motilo, saj se rada odpravim na spontana potovanja in odkrivam manj znane kraje. Rezervirala sem hostel, čeprav o okolici in vasi, kamor sem bila namenjena, nisem vedela skoraj ničesar. Ko sem si ogledovala zemljevid, sem opazila še eno jezero, ki je bilo v bližini moje nastanitve.

Jezero Iseo je verjetno najmanj znano izmed treh velikih jezer v severni Italiji, saj ga pogosto zasenčita Gardsko jezero in jezero Como. Obdano z Alpami leži med mestoma Brescia in Bergamo. Vas, v kateri sem bivala, se imenuje Zone. Ker sem prispela pozno zvečer in se do tja peljala po ovinkastih gorskih cestah, sploh nisem vedela, kako čudovita je njegova okolica.

Ko sem prišla v hostel, sem v restavraciji za večerjo pojedla okusno pico in se odpravila spat. Naslednje jutro, ko sem stopila na balkon, pa sem ostala brez besed. Pred mano so se odpirali razgledi na jezero v daljavi, okoli mene pa je bilo sončno jutro s svežim gorskim zrakom in petjem ptic. V tistem trenutku sem se odločila, da bom tu ostala dlje, kot sem načrtovala, in da bo moj izlet do Gardskega jezera moral počakati.

Pohodništvo nad jezerom Iseo

Kmalu zatem sem se odpravila raziskovati okolico. Opazila sem, da je vas Zone odlično izhodišče za raziskovanje okoliških gora. Od tam veliko pohodniških poti vodi do razglednih točk na jezero in številne vrhove.

Med raziskovanjem sem odkrila tudi zemeljske piramide, eno najbolj nenavadnih naravnih znamenitosti v tej okolici. To so visoke kamnite tvorbe, ki so jih skozi tisočletja oblikovali dež, veter in erozija. Skrite med gozdnatimi pobočji delujejo kot povsem drugačen svet v primerjavi z okoliško pokrajino ob jezeru in jih je vsekakor vredno obiskati.

Mirno popoldne v Iseu

Pot sem nato nadaljevala do mesta Iseo. Po tihem sem pričakovala, da bom za seboj pustila mirne gorske vasi in prispela v živahen turistični kraj, poln ljudi. Namesto tega je bil sprehod po mestu izredno miren in sproščujoč. Obiskala sem cerkev in pekarno, se brez naglice sprehajala po ulicah ter preprosto uživala v toplem in pristnem vzdušju.

Monte Isola in svetišče nad jezerom

Sredi jezera Iseo leži otok Monte Isola, kjer življenje teče v počasnejšem ritmu. Ribiške vasice, slikovite poti in čudoviti razgledi na jezero ga uvrščajo med najbolj edinstvene kraje v okolici. Na otoku skoraj ni avtomobilov, do njega pa je mogoče priti le s trajektom.

Iz Isea sem se tako s trajektom odpravila v vas Peschiero Maraglio na otoku Monte Isola. Med vožnjo so se na vse strani odpirali čudoviti razgledi na jezero in okoliške gore. Moj glavni cilj je bilo svetišče Madonne della Ceriola z razgledno točko na najvišjem delu otoka. Večina obiskovalcev se tja odpravi peš ali s kolesom po poteh, ki vodijo skozi vasi po Monte Isoli.

Življenje na otoku je zelo spokojno. Že pot do svetišča je doživetje samo po sebi. Višje kot se vzpenjaš, lepši so razgledi. Počasi sem hodila med vinogradi, oljčnimi nasadi in mirnimi kotički otoka, vmes pa se večkrat ustavila, se za nekaj časa usedla in občudovala razglede okoli sebe.

Ko sem prispela do svetišča, so se pred menoj odprli čudoviti razgledi na vse strani. Med sedenjem na kamnitem zidu nad jezerom, me je preplavil občutek miru, ki je popolnoma odražal vzdušje jezera Iseo. Prav ta občutek me je spremljal ves čas med raziskovanjem otoka, a je tam visoko nad jezerom postal še toliko močnejši.

Zame je jezero Iseo postalo zatočišče daleč od gneče in najbolj obiskanih turističnih poti, kjer čas teče počasneje. To potovanje me je znova opomnilo, da so najlepša popotniška doživetja pogosto tista, ki se zgodijo povsem nepričakovano, brez natančnih načrtov in skrbno pripravljenega itinerarja. Za nepozabno potovanje je včasih dovolj že malo spontanosti in pripravljenosti za odkrivanje novih krajev.