Kuba je dokaz, da gre drugače. Ni le destinacija, ampak predstavlja drugačen način življenja, vrednot in dojemanja sveta. Kubanski narod odlikuje edinstven značaj, ki se je izoblikoval skozi desetletja zgodovinskih preizkušenj, izolacije in vsakodnevnih gospodarskih izzivov. Kubanci so v svetovnem merilu prepoznavni po svoji izjemni toplini, odprtosti in neizmerni življenjski energiji. Kljub materialnemu pomanjkanju, s katerim se soočajo v vsakdanjem življenju, so ohranili nalezljiv optimizem, smisel za humor ter globoko povezanost z glasbo in plesom, ki jim služita kot nekakšen ščit pred vsakdanjimi skrbmi. Ponosni so na svojo kulturno dediščino, zgodovino in identiteto, ki jo z veseljem delijo z vsakim obiskovalcem.
Najbolj plemenita in izrazita lastnost kubanske družbe pa je medsebojna solidarnost, ki presega zgolj občasno pomoč in predstavlja temelj njihovega preživetja. Na Kubi velja nenapisano pravilo, da nihče ne ostane prepuščen samemu sebi. Vrata kubanskih domov so pogosto dobesedno in v prispodobi odprta; sosedje delujejo kot razširjena družina, ki si brez oklevanja priskoči na pomoč pri popravilu hiše, varstvu otrok ali oskrbi bolnih.
Ta solidarnost pa ni omejena le na lokalno okolje, temveč je globoko ukoreninjena v njihovi celotni miselnosti. Kubanci premoženja ne merijo v materialnih dobrinah, temveč v človeških vezeh in pripravljenosti, da pomagajo drugemu, ko je to najbolj potrebno. Prav ta pristna, neobremenjena človeška toplina in pripravljenost deliti tisto malo, kar imajo, je tisto, kar Kubo in njene ljudi odtisne v srce vsakega, ki stopi v stik z njimi.
Kuba se nahaja v neposredni bližini ZDA, saj sta Key West na Floridi in Punta Hicacos med seboj oddaljena zgolj 151 kilometrov in navkljub bližini žal ne moremo govoriti o dobrososedskih odnosih.
Ravno obratno – Kuba je pod gospodarsko blokado že od davnega leta 1962, ko je Kennedy uvedel popoln embargo na vso trgovino med ZDA in Kubo, kar pa ne pomeni zgolj prepoved prodaje izdelkov iz ZDA, ampak prepoveduje tudi drugim izvoz izdelkov, v katerih bi bil kak del ali patent iz ZDA.
Kuba je bila zato primorana razvijati lastno proizvodnjo, kjer ima že desetletja izjemne uspehe, predvsem na področjih medicine in farmacije. Ravno v času pisanja tega članka je kubanski Center za molekularno imunologijo (CIM) javnosti predstavil prvo registrirano terapevtsko cepivo za pljučnega raka na svetu, CIMAvax-EGF, v času covida pa je bila Kuba ena izmed redkih držav, ki je razvila kar tri lastna cepiva.
A vsem dosežkom navkljub gospodarska blokada duši Kubo, saj znaša skupna škoda (brez revalorizacije!) od leta 1962 do danes preko 170 milijard USD, še pred zaostritvijo blokade v letošnjem letu pa je mesečna škoda znašala preko 600 milijonov USD. Leto 2026 predstavlja vrhunec blokade ZDA, saj s posledicami grozijo vsem državam, ki bi Kubi dobavljale nafto, ki je ne uporablja zgolj kot pogonsko gorivo, ampak je glavni energent za proizvodnjo električne energije.
Pred potovanjem na Kubo maja 2026 sem zasledil, da je tudi slovensko zunanje ministrstvo spremenilo stopnjo potovalnega nasveta, vendar me je branje vsebine popolnoma pomirilo. Za razliko od drugih držav v regiji, kjer so pogosti oboroženi spopadi med tolpami in policijo, umori, oboroženi ropi in posilstva, nas ministrstvo glede kriminala opozarja zgolj na žeparjenje in tatvine, na kar nas opozarjajo tudi pri obisku mnogih evropskih in drugih držav.
Po dvanajstih dneh obiska Kube in prepotovanih približno 2.000 kilometrih lahko z gotovostjo trdim, da se na Kubi nikjer nisem počutil ogroženo in da nisem doživel prav nobene neprijetne situacije. Seveda smo kot turisti tarče raznih prodajalcev, ki ponujajo različne spominke in podobne izdelke, kot tudi natakarjev, ki vabijo v restavracije, ampak tega jim res ne moremo zameriti, pa čeprav so lahko na trenutke tudi nekoliko nadležni. Popolnoma varne države seveda ne obstajajo in tako tudi na Kubi obstaja kriminal, le verjetnost, da se vam bo karkoli zgodilo, je bistveno manjša kot v večini ostalih tudi evropskih držav.
Blokada uvoza nafte pa je vseeno pustila svoj pečat in tako so se taksi prevozi na daljših razdaljah precej podražili, a so še zmerom cenejši kot v Evropi na primerljivih razdaljah. Tudi najem avta, sploh za daljše razdalje, pomeni določen izziv, saj je oskrba z gorivom precej omejena. Kubanci dobivajo gorivo preko prijave v posebno aplikacijo, obiskovalci z najetimi vozili pa zgolj na določenih črpalkah, pa še tam je omejena dnevna količina. Doživeli smo tudi, da ga na kakšni črpalki sploh niso imeli.
Prav zato sem pomislil, da bi mi lahko kak nepridiprav iz avta ukradel gorivo, a so me pomirili in tako sem avto puščal tudi čez noč pred nastanitvijo brez sleherne skrbi. Potovanje z najetim avtom je tako še vedno možno, le načrtovati ga je treba nekoliko bolj skrbno, sploh če ne želite goriva kupovati od posrednikov po višjih cenah.
Zeleni prehod je nekaj, k čemur stremimo skoraj vsi, a vsaka spodbuda, pa če še tako brutalna kot blokada uvoza nafte, zeleni prehod zagotovo pospeši. Od januarske ugrabitve venezuelskega predsednika, kar je ustavilo dobavo venezuelske nafte na Kubo, pa do maja, so se na Kubi zgodili tektonski premiki na področju zelene energije. Po državi kot gobe po dežju rastejo večje in manjše sončne elektrarne, ki počasi, a vztrajno krajšajo obdobja izklopov elektrike zaradi pomanjkanja nafte.
Poleg sončnih elektrarn v državnem upravljanju pa mnogi, predvsem v zasebnih nastanitvah ali casas particulares, tudi sami postavljajo manjše sončne elektrarne za lastno uporabo, ki ob močnih baterijah zadoščajo za vse manjše porabnike od razsvetljave pa do hladilnikov in ventilatorjev. Izklopi električne energije so namreč na Kubi še zmerom pogosti, saj navkljub pospešeni gradnji sončne elektrarne še niso nadomestile vse električne energije, ki bi jo proizvedle termoelektrarne ob normalnem delovanju.
Tudi mobilnost se pospešeno prilagaja trenutnim razmeram in tako so v več mestih uvedli manjše električne avtobuse za mestni promet, na cesti pa se med novimi vozili pojavlja vse več tistih na električni pogon.
Pred potovanjem sem poslušal dramatične novice o katastrofalnem pomanjkanju hrane in vzel s seboj celo nekaj kruha in paštet, pa čeprav sem se zavedal, da so takšne informacije dejansko podaljšek blokade, s katerimi odvračajo potencialne turiste.
Če ne morem zanikati, da so na Kubi težave z gorivom in električno energijo, pa lahko v celoti ovržem trditve glede pomanjkanja hrane. Tudi dolgih vrst pred trgovinami in pekarnami nisem zaznal. Seveda se založenost kubanskih državnih trgovin ne more primerjati z evropskimi, ampak to je še daleč od pomanjkanja.
Ob tem je nujno poudariti, da je na podlagi spremembe kubanske ustave, ki je plod dolgotrajnih javnih razprav in ki jo je na referendumu podprlo približno 85 % Kubancev, njihova vlada ponovno uvedla ustanavljanje malih in srednjih zasebnih podjetij. Tako je v Havani poleg državnih trgovin registriranih približno 5.000 takšnih podjetij, od katerih se približno tretjina ukvarja s trgovino. Ko pa k temu prištejemo še manjše samostojne podjetnike, pa razumemo, zakaj je v Havani in tudi drugih krajih poplava večjih in manjših trgovin, kjer najdemo vse tisto, česar morda v državnih trgovinah ni na voljo.
Tudi restavracije delujejo bolj ali manj normalno, pa čeprav so zaradi pomanjkanja turistov nekatere zaprle svoja vrata, sploh v turističnih središčih, kot sta Varadero ali Trinidad. A če se držite zlatega pravila in obiskujete lokalne restavracije, boste zagotovo našli kaj zase, sploh če ste ljubitelji morske hrane, kot so na primer jastogi. Najbolj pa boste na svoj račun prišli ljubitelji tropskega sadja, saj vas bodo že pri zajtrku razveselili s polnimi pladnji manga, papaje, marakuje, banan in vsega ostalega, kar raste na Kubi.
Vsem opozorilom in medijskim objavam navkljub lahko brez pomisleka priporočam obisk Kube, saj gre dejansko za raj na Zemlji, kjer lahko uživamo v neokrnjeni naravi, čudovitih plažah, bogati zgodovini, ritmih kubanske salse ter ob najbolj srčnih ljudeh na svetu. Lagal bi, če bi trdil, da ne boste zaznali posledic zaostrene gospodarske blokade, a gostoljubje in iznajdljivost Kubancev bosta vse to odtehtala in zato verjamem, da vam bo obisk Kube ostal v lepem spominu in da boste po prvem obisku zgolj odštevali dni do naslednjega. Kuba je še vsakega do sedaj zasvojila do te mere, da se vrača kar se da pogosto.
Seveda pa je treba potovanje na Kubo tako kot vsako drugo potovanje preudarno načrtovati, predvsem pa na vseh potovanjih v druge dele sveta priporočam priročno potovalno lekarno, saj določenih zdravil (vsaj pod enakim imenom) na Kubi morda ne boste našli. Mnoga zdravila, ki so pri nas v prosti prodaji, na Kubi izdajajo zgolj na zdravniški recept. Dodatno je treba urediti tudi zdravstveno zavarovanje, saj brezplačna evropska kartica zdravstvenega zavarovanja pokriva poleg držav Evropske unije le še peščico držav, kot na primer Srbijo.
Glede na spremenjene razmere sem si dovolil nekoliko daljši uvodni del potopisa, v nadaljevanju pa bomo skupaj podoživeli dvanajstdnevno potovanje po Kubi maja 2026.