Erasmus usposabljanja in izmenjave

Dejanja in besede – krepitev tvoje organizacije

Uživaš v spoznavanju ljudi iz drugih držav? Se zanimaš za vroče teme, kot so: trajnostno življenje, komunikacija, medkulturno razumevanje, enakost med spoloma, skupinsko delo, krepitev mladih, socio-gospodarske težave? Erasmus+ usposabljanja so ustvarjena, da mladim in delavcem v nevladnih organizacijah ponudi široko znanje o različnih temah in orodjih, ki ti pomagajo, da se spopadeš s trenutnimi ovirami. Znanje je podano skozi neformalne učne metode in v prijaznem multikulturnem ozračju.


Erasmus usposabljanja in izmenjave so prav zato tako posebne. Če imaš priložnost, da se pridružiš takšnemu seminarju, ne oklevaj. Zakaj? Zato:

Za kaj gre?
Usposabljanja so običajno namenjena mladini, stari od 18–25 ali 30 let. Nekatera so namenjena mladim na splošno, nekatera pa prav za ljudi, ki so aktivni v nevladnih organizacijah in različnih lokalnih sferah. Usposabljanja se odvijajo v različnih evropskih državah, pa tudi v severni Afriki, Turčiji in kavkaških državah. Ena izmed največjih prednosti Erasmus usposabljanj je, da Erasmus program krije delne ali celotne stroške tvojega sodelovanja. Krijejo ti lahko sobo, hrano ali ti celo povrnejo stroške potovanja.  To je zelo pomembno dejstvo za tiste, ki imajo omejen proračun, hkrati pa je to za njih edina priložnost za sodelovanje na takšnem izobraževanju. Udeležence lahko pozove organizacija, s katero sodelujejo ali pa se prijavi kar sam.


Odgovorni ti pošljejo informacije, ko pa ste sprejeti pa še informacije s podrobnostmi dogodka, urnikom in logistiko.

Dejanja in besede – krepitev tvoje organizacije
Naj ti povem nekaj o svoji izkušnji v Winterthuru, Švici, kjer je dogodek organiziral Service Civil International. Preden sem se podal na ta izlet, nisem vedel, kako se bo razvil. Ime mojega usposabljanja je bilo Dejanja in besede – krepitev tvoje organizacije in je bila posvečena namestitvenim uradnikom za Service Civil International, njihovim partnerjem in stikom. Vsi udeleženci so predstavljali svoje organizacije, ki upravljajo delovne tabore in izobraževalne tabore v njihovi državi. Člani so bili njihovi prostovoljci ali zaposleni. Vsi smo 6. februarja prispeli v staro, lepo mesto Winterthur in si šest dni delili izobraževanje. Prvi in zadnji dan sta bila posvečena prihodom in odhodom, administrativnemu deli in spoznavnim aktivnostim. V informacijskem paketu smo prejeli informacije o izobraževanju in njegovih ciljih, urnik, praktične informacije o Švici, javnem prevozu, kako priti do lokacije, kaj pričakovati od izobraževanja in kaj prinesti. Logistična ekipa je hitro odgovarjala in nam pomagala z vprašanji. Pomagala nam je vse od priprav na potovanje, pa tudi v Švici in po izobraževanju. Udeleženci so predstavljali 22 držav, kot so: Srbija, Nemčija, Islandija, Rusija, Albanija, Makedonija, Ukrajina, Norveška, Hrvaška, Slovenija, Portugalska, Francija, Italija, Španija, Maroko, Tunizija, Moldavija, Armenija, Belorusija. A včasih narodnost udeležencev ni bila ista kot država, ki so jo predstavljali. Tako sem jaz, Poljak, predstavljal svojo organizacijo iz Islandije.


Usposabljanje za namestitvenega uradnika
Izobraževanje je vsebovalo vključevalne igre, da smo prebili led, uvod v SCI in njegovo misijo, pripravljanje na sezono delovnih taborov, odgovornosti izvajalcev, medkulturna komunikacija in razumevanje, pravila in predpisi SCI, praktična izobraževanja in operacijski sistem SCI. Začeli smo z igro mest, ki je vključevala lokalni kulturni vidik in skupinsko delo ter veliko zabave. Igrali smo scene, pogovarjali smo se v skupinah in ustvarili predstavitev. Vrhunec izobraževanja je bila mednarodna večerja, kjer smo se vsi zbrali in delili hrano in pijačo svoje države. Naučili smo se plesati na portugalsko klubsko glasbo, poskusili sladico iz Belorusije in Maroka, skupaj z armenskim brendijem v stilu konjaka. Okuse, jezike in atmosfero je težko prikazati z besedami. Zadnji dan smo uporabili intenzivno neformalno učenje in ustvarili uporabne nasvete in orodja za delo. V prostem času, ki ga je bilo bolj malo, smo raziskovali gozd in mesto Winterthur. Nekateri smo imeli tudi priložnost, da si ogledamo malce več Švice.


Vedno se bom spominjal mojega solo potovanja. Kako sem se izgubil na letališču v Frankfurtu, taval po Zurichu in se vrnil nazaj v Islandijo z nepozabno avro tega mednarodnega srečanja. Spoznal sem čudovite ljudi, ki jim danes pravim prijatelji in s katerimi smo še zdaj, mesece po izobraževanju, v stiku. Spoznal sem delo organizatorja delovnih taborov, imel pa sem tudi priložnost biti ambasador moje države gostiteljice in moje domovine ter videti, kako po svetu potekajo tabori za mladino. To je ena izmed izkušenj, ki je vplivala na moje dojemanje in odnos do različnosti in do težav sveta.

Uporabne povezave za več informacij:

Prijava