S kolesom okrog slovenskih jezer

Začelo se je 15. marca 2016. Datum je ostal v spominu, saj ji je kolo obrnilo svet na glavo. Več let je posvetila rekreativnemu teku, a ko je v rekreativnem teku dosegla svoje cilje, si je kupila kolo. »Prvo sezono sem ogromno kolesarila in po 4500 km sem želela vsem kilometrom ustvariti dom. Tako je decembra istega leta vzniknila ideja, da obiščem vsa jezera Slovenije. Ker prihajam iz sveta digitalnega marketinga, je bila spletna stran prva misel. Sama sem načrtovala spletno stran, našla agencijo, ki mi jo je ustvarila, pripravila sem vsebino in 21. marca 2017 je ugledala luč virtualnega sveta.«

Obiskala je večino jezer po vsej Sloveniji – Godoviško jezero, Račevsko jezero, Žirovčevo lužo, Erikov ribnik, Jezero Biba, Viševski biser, Slemensko jezero, Bloško jezero in še 1015 drugih.

Kako ste pričeli s kolesarjenjem po Sloveniji? Koliko je vseh jezer v Sloveniji in ali nameravate odkolesariti do vseh?

Pričela sem še pred jezeri tako, da sem si začrtala traso s pomočjo Googlovih zemljevidov. Takrat je bila moja motivacija čim več kilometrov na dan, tako da sem risala vse daljše ture. Moj največji dosežek je 368 km od Hodoša do Pirana v manj kot 24 urah. Povsem sama. V Sloveniji je uradno med 900 in 1300 stoječih voda, od tega okoli 300 jezer. Neuradne podatke sem prejela po enem letu projekta, ki zapisujejo skoraj 10 tisoč voda. Vseh teh seveda ne bom, ampak uradna jezera bom zagotovo vsa zajela, druge vode pa bom obiskovala, dokler bo dopuščalo zdravje.

Kako poteka običajni kolesarski izlet?

Načrtovanje poti je poleg dejanskega kolesarjenja največji del celotne zgodbe. Najprej določim regijo, kamor se želim odpraviti določeni vikend. Nato začetni kraj, kjer pričnem kolesariti, nato pa z Googlovimi zemljevidi in programom, ki mi kaže 10.000 voda, pripravim seznam koordinat posameznih jezer. Največ časa mi vzame optimizacija poti, da kar najmanj kilometrov izgubljam med posameznimi jezeri. Vsako večkrat fotografiram, o njem nekaj zapišem, ga poimenujem (če nima imena, ga poimenujem po kraju) in zapišem koordinato.

Dolžina izleta je odvisna od letnega časa in oddaljenih jezer. Običajno si vzamem cel dan, saj se z avtom odpravim do izhodiščne točke (na primer v Maribor), nato odkolesarim do zadnjega načrtovanega jezera (na primer Rače). Poleti kolesarjenje pogosto traja 12 ur. Število jezer v dnevu pa je od 1 (na primer Jezero na Velikem Zvohu) do 55, kar je moj osebni rekord. Redko prespim med izletom, ravno zaradi stroškov. Ne štejem, koliko denarja porabim za te izlete. Največ gre za gorivo za avto ter kosilo. Pogosto gre z mano kolega, tako da mi ni treba načrtovati krožnih tur, v katerih bi lahko naredila veliko manj v enem dnevu.

Pogosto se ustavim pri kakšnem gradu ali slapu. Odvisno od načrtovanega števila jezer. Večinoma mi ostane premalo časa, da bi si ogledovala veliko znamenitosti. Rada pravim, da je vodenje projekta Moja jezera terensko delo, ne pa izletkanje.

Ste na poti doživeli kakšno neprijetnost, smešno dogodivščino?

Največja neprijetnost se mi je pripetila za rojstni dan lani, ko sem tisoče jezero obeležila s turo od prvega (Kočevsko) do tisočega (Hodoško). 250-kilometrska tura me je precej izčrpala, saj se redko odpravim tako daleč. Na poti se mi je tako pripetilo, da me je skoraj zbil avtomobil … Zadnji trenutek je zavil, jaz pa zaradi utrujenosti nisem niti trznila. Tudi srce ni poskočilo. To je bila zame res lekcija, kako nevarno je kolesariti utrujen. Sicer nimam slabih izkušenj. Ljudje so zelo prijazni, tudi takrat, ko želim obiskati njihov ribnik ob zasebni hiši. Vedno pristopim s prijaznostjo, ki se vrne s pozitivnim odzivom.

Veliko je smešnih dogodivščin. Pogosto moram s kolesom ob sebi hoditi po neprehodnih gozdovih in poljih, prečkala sem že potok, ker sem narobe načrtovala pot do jezera, pogosto bežim pred arogantnimi labodi … Lepa zgodba je nastala tudi ob enem jezeru, kjer sta me lastnika, mož in žena, pogostila z malico.

V letošnjem letu bo izšla tudi vaša knjiga The Slovenian Lakes, ki bo na voljo v slovenščini in angleščini. Kako je potekala pustolovščina pisanja knjige, ste vanjo vključili vseh 1017 jezer, ki ste jih obiskali, ali vam je ostalo še gradiva za naslednjo knjigo? Kaj lahko bralci v njej odkrijejo?

Izid knjige smo načrtovali konec marca, pa nam je korona prekrižala načrte. Projekt pa je dejansko pustolovščina, saj sem imela veliko izzivov s pisanjem. Nekaj mesecev sem se samo vrtela okoli sebe v mislih in razmišljala, kako se sploh lotiti. Oblika knjige je bila sicer dana (je sestrska knjiga podobnim knjigam iz založbe The Slovenia), pa vendar je drugačna, saj gre za osebno knjigo. Največji izziv sta bila slog pisanja – razmerje med faktografskimi opisi ter osebno noto – ter izbor 101 jezera. Nisem umestila vseh, saj niso vsa izmed 1024 (toliko jih je trenutno) smiselna za obisk.

Knjiga je čudovita mešanica spoznavanja različnih tipov stoječih voda, legend o jezerih, osrednji del pa je opis 101 jezera, za katera sem zapisala tudi, zakaj sem jih izbrala. Bralci dobijo idejo še za devet celodnevnih jezerskih izletov ter tri kolesarske ture med jezeri. Seveda je še nekaj drugih poglavij, ne morem vsega razkriti. Ogromno dela sem imela z zbiranjem fotografij. Večine sem avtorica sama, vključila pa sem številne fotografe in razne turistične organizacije. Knjiga v takšni obliki bo verjetno samo ena. Pripravljam pa že besedila za drugo knjigo … ampak tista bo zelo osebna, avtobiografska, v kateri bodo imela jezera še globljo vlogo.

Mančine dogodivščine lahko spremljate na njenem blogu, kjer si lahko svoj izvod knjige The Slovenian Lakes tudi naročite: mojajezera.si.