Ne(znanci)

Te zgodbe sva začela pisati, da bi ljudem približala različne kulture in različne poglede na svet, saj se nama zdi pomembno, da si na potovanju ne ogledamo samo turističnih znamenitosti, ampak da si vzamemo čas tudi za to, da prisluhnemo ljudem, ki jih tam srečamo. Midva se na tak način ogromno naučiva in sva to želela približati še drugim, še posebej sedaj, ko so potovanja za večino ljudi nemogoča.

Učiva se tudi, da je življenjskih poti neskončno in da ni tiste univerzalne prave, je le prava zate. Včasih je težko hoditi po svoji poti z dvignjeno glavo, saj je ob njej ogromno razpotij in odločitev, ki te peljejo na dobro uhojene poti. Pogovori z (ne)znanci nama vedno znova dajejo nove uvide in spoznanja, da smo upravičeni do svojih želja, svojih ciljev, svoje poti.

Tukaj so fotografije in krajši odlomki iz zgodb, ki so nama jih zaupali (ne)znanci.

River, Avstralija

»Tako sem nekako pristal v Južni Ameriki, kar je bilo zelo dobro zame. Znašel sem se v državi, kjer skoraj nihče ne govori angleško. Naučil sem se poslušati. V poslušanju prej nisem bil dober in moje učenje poslušanja še zdaleč ni zaključeno. Ko se rodiš z darom govorjenja, je poslušanje drugotnega pomena. A v Južni Ameriki sem prvih nekaj mesecev samo poslušal, saj nisem mogel sodelovati v pogovoru. Bilo je zelo težko, kot da si naenkrat nem. Zato sedaj, ko sem na Novi Zelandiji, zelo cenim to, da se lahko svobodno izražam.

Težko je tudi, ker si tako daleč od doma in nimaš podpore svoje družine in prijateljev, ki si je deležen doma. Tako moraš sam skozi svoje sranje, s katerim si prej lahko odlašal.«

Maruša in Maruša, Slovenija

»Iz Slovenije bi prinesli svoja kolesa in normalen pralni stroj. Pogrešava pa tudi res dober domači kruh. Na Novi Zelandiji nama manjka tudi kultura v mestih, tisti utrip, kot ga imajo le evropska mesta. Mogoče potujemo v napačnih časih glede na to, da je zaradi svetovne pandemije turistov na Novi Zelandiji vsekakor veliko manj, a značaj krajev nama še vseeno manjka.

Z Nove Zelandije bi domov prinesli miselnost, da je treba življenje živeti nekoliko bolj na »izi«. Slovenci večinoma le delamo, delamo, delamo in se ne znamo ustaviti. Tukaj sva spoznali tudi, kaj pomeni dobra povezanost znotraj skupnosti. Na Novi Zelandiji res lahko čutiš, kako podpirajo drug drugega in kako kupujejo lokalno, Slovenci pa med sabo le tekmujemo. Čeprav sta recimo v nekem kraju dve majhni podjetji s praktično istim izdelkom, bodo enkrat podprli enega, drugič drugega. Ni te negativne tekmovalnosti.«

Mintzu, Tajvan

»Prva stvar, ki sem se je naučila, je, kako živeti z manj stresa. V Tajvanu sem delala 16 ur na dan v zelo stresni službi. Poleg tega sem se vedno počutila, kot da moram denar, ki sem ga zaslužila, zapraviti za luksuzne stvari, drugače se bom počutila manjvredno. Ljudje na Novi Zelandiji pa živijo udobno, brez potrebe po luksuznih, dragih stvareh. Z manj oblačil in stvari sedaj živim in potujem tudi jaz in se počutim veliko bolje.«

Trish in George, Nemčija

»Odkar sva na Novi Zelandiji, sva se zelo spremenila. Novim priložnostim sedaj rečeva 'zakaj ne?'. Naučila sva se tudi, da veliko bolj ceniva majhne stvari v življenju. Vročo prho z dobrim pritiskom, dobro hrano in sončno vreme. Odkar živiva in potujeva v kombiju, sva postala veliko bolj hvaležna in prisotna, saj imava veliko več časa, da razmišljava o takih stvareh. O sebi, o svojem pogledu na svet, o hrani … Spoznala sva tudi veliko ljudi z vsega sveta, ki razmišljajo na drugačen način kot midva. Rada vzameva delce ljudi, ki jih spoznava, ki so nama všeč, in jih poskušava prakticirati tudi midva.«

Dung, Vietnam

»Odkar živim na Novi Zelandiji, sem izpostavljen popolnoma drugačni kulturi, kakršne sem bil navajen doma. Naučil sem se živeti kot Azijec v (predvsem) evropski družbi, da naravo pustim takšno, kot sem jo našel, in da ne nakupujem nepotrebnih stvari. Ker je moja družina v Vietnamu, sem se moral začeti zanašati sam nase. Prisiljen sem se bil naučiti kuhati, a še vedno zelo pogrešam domačo, vietnamsko kuhinjo.«

Petra, Slovenija

»Na Novi Zelandiji živim že več kot dve leti in tukaj sem se že tako privadila, da si več ne predstavljam, kakšna sem bila doma. Zdi se mi, da sem še vedno ista, a sem se definitivno spremenila. Mislim, da bo to najbolj vidno, ko se bom vrnila domov. Postala sem veliko bolj odprta, dovolim si, da mi nekdo pojasni zame nove koncepte, ki jih tudi lažje sprejemam. Bolj sem spoznala sebe, postala samozavestnejša, vem, kaj hočem v življenju, in od tega ne odstopam.

Tukaj sem imela priložnost občutiti raznolikost, spoznati ljudi različnih kultur in videti različna razmišljanja znotraj ene kulture. Doma sem poznala le Slovence, imela sem en krog prijateljev, znotraj katerega je bilo le eno mišljenje, ki je veljalo za edino in najboljše. Sedaj vidim še mnoge druge vidike.«

Vincent, Švica

»Preveč materializma te izolira od preostalega sveta. Zato sem se odločil, da ne bom imel ničesar. Tako je moje življenje vznemirljivejše in na ta način spoznam veliko več ljudi. Srečen sem in ničesar ne rabim. Uživam v naravi in spim zunaj. Imam tudi psička Bubo, ki tak način življenja ceni še bolj kot jaz. Nekoč sem imel tudi jaz svoj avtomobil, a sem ugotovil, da sem spregledal veliko lepih stvari med vožnjo od točke A do B. Pogrešal sem hojo, pogrešal sem vonje narave, nove izkušnje. Z vožnjo v avtu pa vse to zamudiš. Seveda so avtomobili zelo uporabni in, ker sem po izobrazbi inženir, mi je bilo zelo težko opustiti uporabo avtomobila, saj me njegovo delovanje in tehnologija zelo zanimata. A z leti sem se naučil, da tehnologija deluje proti nam, proti našemu zdravju. Tako sem opustil uporabo skoraj vsega (zame) nepotrebnega – avtomobila, telefona, mila, čevljev … Zdaj sem srečnejši in brez skrbi. Menim, da moramo začeti živeti nekoliko preprosteje in se potruditi, da rešimo problem brezglavega potrošništva, ne pa prenaseljenosti planeta. Če bi vsak zmanjšal svojo porabo nepotrebnih stvari, bi se zmanjšala tudi nevarnost vseh problemov, s katerimi se danes soočamo.«

Celotne zgodbe pa lahko preberete na tej povezavi.

Upava, da vas te zgodbe navdihnejo, da pri sebi naredite prostor za nove poglede in drugačna mnenja ter iskreno prisluhnete ljudem, ki jih srečate. Pa naj bo to na drugem koncu sveta ali doma.