Divje jesensko družinsko kampiranje v južni Švedski

Zakaj Švedska?

Skandinavija mi je od nekdaj zelo pri srcu, že v najstniških letih sem se do najsevernejše točke Evrope namreč z družino podala na potovanje z avtom in šotorom, kasneje pa sem večkrat za vikend obiskala različna večja skandinavska mesta. Leta 2016 sem s takrat 4-letnim sinom odkrivala čare zimske severne Finske, s partnerjem pa sva si leta 2019 privoščila kar 6-tedenski izlet po skandinavskih in baltskih deželah. Ljuba mi je tudi Danska, ki sem jo večkrat obiskala med svojim desetletnim bivanjem na severu Nemčije. Od vseh severnih držav sem še najmanj poznala prav Švedsko, zato smo se tokrat odločili, da jo malo bolje spoznamo. Potovali smo torej oktobra 2021, ko so še veljali nekateri ukrepi v času pandemije, in Švedska je bila glede vstopa v državo vedno precej sproščena. Poleg tega je v skandinavskih deželah priljubljeno in seveda tudi dovoljeno divje kampiranje, kar mi že več let z veseljem prakticiramo. Vsakodnevno biti v takšnem tesnem stiku z naravo je za nas nekaj neprecenljivega in Švedska nam je postregla s krasno izkušnjo tovrstnega potovanja.

Kako smo potovali?

Na pot smo krenili z našim, v kamper predelanim terenskim vozilom znamke Land Rover s takratnega doma v bližini nemškega Hanovra. Na Defenderju smo imeli strešni šotor, poleg tega sta solarni panel in dodatna baterija poskrbela za napajanje hladilnika, na tovrstnih potovanjih pa smo sicer opremljeni še z več različnimi dodatki, ki znatno prispevajo k naši samooskrbi. Večinoma smo divje kampirali, v večjih mestih smo nekajkrat prespali tudi v manjših hotelih, enkrat pa smo ob Baltski obali najeli tudi tipično švedsko rdečo leseno hiško.

Divje kampiranje je, kot že omenjeno, na Švedskem pod določenimi pogoji dovoljeno. Sami vedno preverimo tudi lokalne predpise in obvestilne table, predvsem pa ne pozabimo spoštovati narave. Za sabo ne puščamo sledi, vestno poberemo smeti in ne kampiramo na občutljivih površinah, kjer lahko poškodujemo ekosistem. Še posebno previdni moramo biti pri kurjenju tabornega ognja, saj le-to morda ni dovoljeno v vseh sezonah. Tudi kadar kampiramo, si prizadevamo potovati čimbolj trajnostno. Kupujemo lokalno organsko hrano na tržnicah in manjših trgovinicah. Kadar jemo zunaj, izberemo družinske restavracije in večkrat obiščemo kakšno razstavo lokalnih umetnikov. Z vsem tem neposredno podpremo lokalno skupnost. Namesto kupovanja plastenk imamo posebne vodne kanistre, ki jih z vodo napolnimo na bencinskih črpalkah in postajališčih za avtodome. Uporabljamo biorazgradljivo kozmetiko, izogibamo se tudi različnim izdelkom za enkratno uporabo.

Kaj vse smo si ogledali?

Iz nemškega Rostocka smo se s trajektom podali v švedski Trelleborg in se v naslednjih dneh mimo krajev Lund, Malmö in Helsingborg zapeljali v drugo največje švedsko mesto in največje skandinavsko pristanišče Göteborg. Nato smo obiskali šesti največji švedski otok Tjörn, ki nam je postregel s krasnim vremenom in uverturo v tisto švedsko pravljico, zaradi katere smo tu. Ob pogledih na mogočne klife, divje morje, dišeče gozdove ter tristo let stare ribiške barake in zaspane vasice barvitih hišk nam je zaigralo srce. Sledila je vožnja mimo neštetih jezer in obisk priljubljenih turističnih krajev Smögen in Fjällbacka, ki sta nas navdušila s tipično arhitekturo in sproščenim vzdušjem. Posvetili smo se še enkratnemu narodnemu parku Kosterhavets, ki se nahaja blizu meje z Norveško. Prvi švedski morski narodni park ponuja celo vrsto zanimivih aktivnosti, ki pa so žal večinoma vezane na poletno sezono. Priljubljeni so izleti s kajaki ali SUP deskami ter panoramske vožnje z ladjami, ki jih imenujejo morski safariji, kjer obiskovalci nabirajo školjke ali lovijo jastoge, se potapljajo, udeležujejo pohodov in še marsikaj.

Na tej točki smo se obrnili proti jugovzhodu in se na poti do vzhodne baltske obale ustavili pri številnih jezerih. Slednja močno zaznamujejo švedsko pokrajino, v celotni državi jih je namreč kar preko 100.000. V jutra smo se prebujali s pogledom na v živahne jesenske barve odete gozdove, silhuete katerih so odsevale na mirnih vodnih gladinah jezer in tista prav posebna tišina nas je navdala z neverjetnim notranjim mirom. Bolj na hitro smo se ustavili tudi v manjših mestih Jönköping, Kalmar in Karlskrona, na tem zadnjem odseku naše krožne poti pa smo obiskali še narodni park Stenshuvuds, priljubljeno poletno obalno letovišče Sandhammaren, mistično svetišče Ales Stenar, grad Marsvinsholm in mesto Ystad. Krog smo sklenili v Trelleborgu, od koder nas je v Nemčijo spet popeljal jutranji trajekt. Celotna pot je trajala približno dva tedna, na Švedskem pa smo naredili okrog 1500 kilometrov.

Komu priporočam takšno potovanje?

Potovanje po južni Švedski priporočam vsem ljubiteljem narave in tistim, ki radi obiščejo malce manj poznane kraje Evrope. Morda tukaj res ne boste našli znamenitosti velikih razsežnosti, a številna jezera, gozdovi, čudovita razčlenjena obala in njeni arhipelagi, slikovite ribiške vasice in moderna velika mesta, ki med drugim ponujajo tudi odlična kulinarična doživetja, vas znajo pozitivno presenetiti in navdati z energijo. Poleg tega je Švedska odlična destinacija za vse, ki radi (divje) kampirajo, potovanje tja pa vsekakor priporočam tudi družinam z manjšimi ali večjimi otroki.

Več o našem družinskem potovanju po južni Švedski si lahko preberete tudi na mojem blogu.