Bruselj je prestolnica Belgije že od nastanka države leta 1830, poleg tega pa tudi njeno največje mesto. Marsikdo si ob tem predstavlja sivkast kraj, poln nadutih uradnikov, ta predstava pa je še kako zgrešena, saj je to arhitekturno barvito mesto, kjer se prav vsak lahko počuti domače. Bruselj je stičišče svetov, kot nekakšen svet v malem, saj je bila več kot polovica njegovih prebivalcev rojena izven Belgije. Uradno je mesto dvojezično, na ulicah pa lahko slišiš vse jezike sveta.
Ime Bruselj izhaja iz stare nizozemščine »Broekzele«, kar pomeni »naselbina v močvirju«. Okoli leta 979 so na otočku reke Sene zgradili utrdbo, okoli katere je postopoma zraslo trgovsko naselje, ki je do 13. stoletja že imelo mestno obzidje in razvito obrt. Mesto sta v obeh vojnah okupirali nemški sili, a na srečo ni utrpelo tako hudega uničenja kot nekatera druga mesta v Belgiji. Po drugi svetovni vojni je bil Bruselj zaradi svoje osrednje lege in nevtralne drže izbran za sedež številnih mednarodnih organizacij.
Živahno dogajanje v mestu je koncentrirano na glavni trg Grand Place. Trg se je razvil v srednjem veku kot trgovsko središče mesta. Leta 1695 je bil skoraj povsem uničen med francoskim bombardiranjem, ampak so ga meščani hitro obnovili. Znan je po razkošnih zgodovinskih stavbah s konca 17. stoletja, bogato okrašenih fasadah in izjemni arhitekturni enotnosti. Najbolj prepoznavna med njimi je več kot 600 let stara Bruseljska mestna hiša, ki ohranja prvotno srednjeveško strukturo.
Leta 1967 so se izvršni organi evropskih skupnosti združili v eno institucijo in nastala je današnja Evropska komisija, katere sedež je bil postavljen v Bruselj. Države članice se nikoli niso povsem dogovorile za eno samo prestolnico EU, zato so funkcije razdelile med Bruselj, Strasbourg ter Luksemburg. V Bruslju imajo sedež najpomembnejši organi EU, in sicer poleg Evropske komisije v evropski četrti delujejo še Svet Evropske unije, Evropski svet in Evropski parlament. Če želite bolje spoznati delovanje Evropske unije in evropske demokracije, obiščite interaktivni muzej Parlamentarium, ki je del kompleksa Evropskega parlamenta.
Atomium je eden najbolj prepoznavnih simbolov Bruslja. Ta jeklena konstrukcija v višini 102 metrov je zgrajena v obliki kristalne strukture železa, ki je povečana za kar 165-milijardkrat. Atomium, ki ga sestavlja devet med seboj povezanih krogel, je bil zgrajen leta 1958 za svetovno razstavo Expo 58. Sprva je bil mišljen kot začasna konstrukcija, vendar je postal tako priljubljen, da so ga ohranili. Turisti se lahko povzpnejo na njegovo razgledno ploščad, ki ponuja panoramski pogled na mesto, poleg tega pa si lahko ob njem ogledajo tudi muzej znanosti in oblikovanja.
Kraljeva palača je uradna rezidenca belgijskega kralja v Bruslju, vendar kraljeva družina tu ne prebiva in palača služi predvsem uradnim sprejemom, državnim slovesnostim in protokolarni dejavnosti. Palača je bila zgrajena na začetku 19. stoletja in stoji v Bruseljskem parku.
Manneken Pis je zabaven majhen bronast kipec dečka, ki urinira v fontano. Prvič je bil kip postavljen okrog leta 1619, vendar obstaja več legend o izvoru. Ena pravi, da je deček ugasnil požar tako, da je uriniral na kres, medtem ko je bil po drugi to pogumen otrok, ki je rešil mesto pred nevarnostjo. Kip je bil skozi stoletja večkrat ukraden ali poškodovan, vendar je bil vedno obnovljen. Kasneje je mesto dobilo še kipca deklice in kužka, ki prav tako urinirata.
Mont des Arts oziroma Gora umetnosti je kulturna in umetniška četrt mesta, ki je znana po muzejih, vrtovih in panoramskem razgledu na mesto. Sedanja podoba četrti se je izoblikovala v 20. stoletju, tudi z namenom, da bi povezali zgornji in spodnji del mesta.
Galerije Saint-Hubert so bile odprte leta 1847 in so bile med prvimi pokritimi nakupovalnimi arkadami v Evropi. Nastale so v obdobju industrializacije, saj je mesto želelo ustvariti prestižne pokrite promenade za bogate meščane. Danes v njih najdemo predvsem luksuzne trgovine, restavracije ter kavarne.
Katedrala svetega Mihaela in svete Gudule velja za glavno cerkev Bruslja in je hkrati tudi ena najpomembnejših gotskih katedral v Belgiji. Ime nosi po nadangelu svetem Mihaelu in lokalni svetnici sveti Guduli, ki sta zavetnika mesta. Katedrala je bila zgrajena med 13. in 16. stoletjem, nazadnje pa je bila obnovljena v 19. stoletju.
Bruselj ima več kot 8.000 hektarjev zelenih površin, ki ponujajo prostor za sprostitev, sprehode in rekreacijo. Bruseljski park je največji v mestu in stoji nasproti kraljeve palače. Park Cinquantenaire je znan po monumentalnem slavoloku ter različnih muzejih. Park Leopold se nahaja v evropski četrti, v bližini vseh pomembnih evropskih institucij.
Iz Bruslja pa je greh oditi, ne da bi se obiskalo vsaj še flandrijski del Belgije. Gent je prekrasno srednjeveško mesto, ki je znano po svojem pristnem starem mestnem jedru s tlakovanimi cestami, različnimi cerkvami ter številnimi kanali. Še lepši pa je romantični Brugge, ki so ga poimenovali kar severne Benetke. Velja za eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest, zaradi česar je bilo uvrščeno tudi na Unescov seznam svetovne dediščine.
Če še niste prepričani, ali bi obiskali Bruselj, boste morda dvom razčistili na račun kulinarike. Belgijci so znani po odlični čokoladi, predvsem po pralinejih, in nikjer na svetu se je ne proda več kot na Bruseljskem letališču. Sladkosnedi bodo prišli na svoj račun tudi z vaflji in keksi speculaas. Najbolj prepoznavna belgijska hrana je pomfrit, ki ga cvrejo v goveji maščobi ter namakajo v andaluzijsko omako. Seveda pa se pomfritu prileže še več kot 1500 različnih vrst belgijskega piva. Iz Belgije se posledično ne boste vrnili le z mnogimi novimi spomini, temveč najverjetneje tudi s kakšnim kilogramom več.