Helsinki, glavno mesto Finske, imajo več kot pol milijona prebivalcev, razprostirajo pa se ob razčlenjeni obali in deloma tudi na nekaterih bližnjih otokih. Mesto je s številnimi parki presenetljivo zeleno, nebo pa pozno v noč nenavadno modro. Sonce v poletnih mesecih zahaja šele okoli enajste ure, vzhaja pa okoli četrte. Popolnoma stemni pa se tudi v tem času ne.
Center mesta se nahaja med glavnim turističnim pristaniščem in železniško postajo. Živahna tržnica s tradicionalnimi izdelki, sadjem in široko ponudbo hrane je idealen kraj za počitek med sprehodi po mestu.
V mestu je kar nekaj zgradb svetovno znanega finskega arhitekta in oblikovalca Alvarja Aalta (1898-1976). Izstopajo fasade iz belega marmorja, za kar je arhitekt dobil idejo na potovanju po Italiji. Toda z leti se je izkazalo, da sta si Italija in Finska le preveč različni državi in da se vsega ne da kar tako prenesti. Beli marmor je začel zaradi mraza pokati in tako je bilo treba vse te fasade zamenjati, kar pa je bilo za Fince kar drago.
Leta 1952 so bili Helsinki prizorišče olimpijskih iger. Takrat zgrajeni stadion je še danes največji v državi. Na stadionu je urejen muzej, povzpeti pa se velja še na visok olimpijski stolp z najlepšimi razgledi na finsko prestolnico.
Kljub draginji je mogoče najti tudi restavracije z zmernejšimi cenami, še posebno v času kosila, ko je mogoče dobiti dnevni meni že za okoli 15 evrov. Dokaj poceni so tudi samopostrežne restavracije, med katerimi je mogoče najti tako finske kot japonske, kitajske in vegetarijanske. Ugodno prenočišče je mogoče najti zelo blizu centra. Samo 15 minut hoje stran je Eurohostel, sodoben mladinski hostel, ki je del verige Hostelling International. Poleg odličnega zajtrka nudijo tudi brezplačno savno do desete ure zjutraj, z doplačilom 7 evrov pa tudi zvečer.
Eurohostel nudi tudi brezplačno vodenje po mestu, ki traja uro in pol in je izjemno zanimivo še posebej za tiste, ki so v mesto pravkar prispeli. Izvedeli smo veliko zanimivosti, pa ne samo o mestu, ampak tudi o življenju Fincev. Med drugim tudi zakaj Finci veljajo za najbolj srečen narod na svetu; zato, ker niso zahtevni. Srečni so, če imajo streho nad glavo, savno in za njih značilne klobasice in pivo.
Finci so ponosni na svoje blagovne znamke. A ne le na svetovno znanega telefonskega proizvajalca Nokia. Radi se razvajajo z dekorativnimi in modnimi izdelki Marimekko, marsikaj privlačnega za dom pa nudi Arabia, slavni proizvajalec keramike in porcelana. Njihove prestižne izdelke je najti v finskem muzeju dizajna, nad katerim je outlet trgovina s porcelanom. Tudi po mestu je veliko dizajnerskih trgovin.
Helsinki so med drugim tudi zelena prestolnica, saj parki in travnate površine predstavljajo kar tretjino mesta. Osrednji mestni park Esplanadi je priljubljeno sprehajališče z drevoredi in atraktivnimi cvetličnimi nasadi. V predelu Kaisaniemi, nedaleč stran od markantne železniške postaje, je botanični vrt, osnovan pred skoraj dvesto leti. Tu si domačini radi privoščijo počitek v naravi, bodisi na klopeh ali pa kar na skrbno urejenih zelenicah. Posedanje na travi je dovoljeno tako kot v večini skandinavskih parkov. Enako velja tudi pri znameniti cerkvi z zlatimi kupolami takoj na vhodu v mesto.
Prekrasni so tudi bližnji otočki, mimo katerih vozijo ladjice iz središča mesta. Še posebno zanimiv je otok Suomenlinna, ki se ponaša z mogočnimi utrdbami iz sredine 18. stoletja in kopico muzejev, katerim delajo družbe privlačne restavracije. Otok je naseljen, vse stavbe pa so v državni lasti. Pravico do bivanja imajo vsi državljani EU, vendar se na prosto hišo čaka dvajset let, z izjemo tistih, ki imajo na otoku službo. Za to pa ni ravno veliko možnosti razen med poletnimi meseci v turizmu.
Iz Helsinkov je z ladjico mogoče obiskati bližnjo okolico. Priljubljeno obalno mesto je Porvoo, kjer je nekaj posebnega stara ladja Runeberg. Parnik iz leta 1912, poimenovan po finskem pesniku, je pred pol stoletja zamenjal parni stroj z dizelskim motorjem.
Ladja redno pluje od maja do septembra. Vožnja v eno smer traja tri ure in pol, vendar nikakor ni dolgočasna. Na ladji lahko naročiš odlično lososovo juho, tortico in kavo. Pokrajina je tod redkeje naseljena, z modrino morja pa se izmenjujejo travniki, polja in vedno obširnejši gozdovi. Ob obali si domačini pogosto postavijo savno, ki je od daleč videti kot majhna lesena hiška na kolih. Savna v finščini pomeni prostor iz lesa, vendar savnanje ni izum Fincev, saj menda sega vse v kameno dobo.
Če nameravate obiskati več muzejev in mestnih znamenitosti, je priporočljivo kupiti turistično kartico Helsinki Card City, ki omogoča brezplačen vstop v številne muzeje ter popuste v restavracijah in trgovinah. Za enodnevno uporabo boste odšteli 62, za dvodnevno 77, za tridnevno pa 93 evrov. Kartica omogoča tudi brezplačno uporabo javnih prevoznih sredstev. Obstaja tudi nekaj evrov cenejša možnost Helsinki Card, vendar z njo ni mogoče koristiti brezplačnih prevozov.
Če nameravate obiskati Finsko, bo morda zanimivo, da preberete katero izmed knjig enega najbolj znanih finskih pisateljev, Arta Paasilinna. Tako boste morda bolje razumeli samosvoje, a tudi prijazne domačine. Smehljali se vam verjetno ne bodo, so pa vseeno prijazni in nekateri tudi zgovorni.