Jamajko sem obiskala pred leti. Tja sem se odpravila v lastni režiji. Za Jamajko slovenski državljani ne potrebujemo vizuma. Rezervirala sem let prek Londona in preprosto nastanitev, saj je že let predstavljal precejšen strošek. Tam pa sem potem najela kar lokalni taksi, da me je odpeljal do nastanitve v manjšem kraju Negril.
Otok obiskujejo predvsem ameriški turisti, saj jim je blizu in kolikor toliko poceni, in tam marsikdo preživlja svoje počitnice. Večinoma prihajajo z velikimi ladjami s križarjenj po Karibskem otočju.
Jamajka je otoška država v Karibskem morju. Leži južno od Kube in zahodno od otoka Hispaniola, ki si ga delita Haiti in Dominikanska republika.
Na plažah na Jamajki srečamo različne prodajalce sadja in svežih rib, poleg tega pa mimo hodijo tudi razni glasbeniki in prodajalci zlatnine ter raznovrstnih oblačil – kakor v drugih krajih, kjer imajo lepe plaže.
Sonce je na Jamajki zelo močno, država namreč leži blizu ekvatorja. Jamajka se nahaja na tropskem območju, prevladujoči vetrovi pa so iz severovzhodnih smeri. Med zimskimi meseci od decembra do marca otok dosežejo nekoliko hladnejši vetrovi, ki pihajo iz Severne Amerike.
V višjih predelih so temperature nekoliko nižje. Povprečna temperatura v Kingstonu pa je okrog 31 stopinj Celzija.
Deževje je sezonsko, predvsem med mesecem oktobrom in majem. Nevihte prinašajo močno deževje v poletnih mesecih od junija do septembra. Jamajko so prizadeli tudi orkani, in sicer v poletnih mesecih. Potresi so povzročili resnejšo škodo samo dvakrat, in sicer v letih 1692 in 1907.
Jamajčani so večinoma etnična mešanica afriških in anglo-irskih narodov z vplivom španske in tainske kulture, katere vpliv je bil sicer močno zmanjšan po prihodu španskih osvajalcev.
Problem Jamajke je ta, da se njeni prebivalci množično selijo v mesta, kjer živi že več kot polovica prebivalstva. Otok ima 2,3 milijona prebivalcev.
Kingston je prestolnica otoka. Od leta 1960 se je mesto bliskovito širilo in je danes sedež številnih industrijskih panog.
Velika večina jamajškega prebivalstva je potomcev sužnjev, ki so jih tja pripeljali evropski kolonialisti. Jamajka je postala neodvisna od Velike Britanije leta 1962, a ostaja članica Britanske skupnosti narodov (angl. Commonwealth).
Zaradi britanskega vpliva je večina Jamajčanov protestantov. Mnogi pripadajo anglikanski cerkvi, baptistom, metodistom, pa tudi različnim afriško-jamajškim sektam. Med slednjimi je najbolj razširjeno rastafarijansko gibanje, ki je nastalo na Jamajki v tridesetih letih 20. stoletja. Začetnik gibanja, Marcus Garvey (1887–1940), je v svojih govorih napovedoval kronanje črnega kralja, ki bo osvobodil zatirano temnopolto ljudstvo. Ko so leta 1930 za cesarja Etiopije okronali Haileja Selassieja, čigar sorodstvene vezi naj bi segale vse do svetopisemskih kraljev Davida in Salomona, so se zapostavljeni in revni črnci na Jamajki takoj oprijeli izrečene prerokbe.
Ob tem seveda velja omeniti Boba Marleya, ki je bil tudi rastafarijanec in eden najslavnejših predstavnikov reggae scene. Po plažah na Jamajki se pogosto sprehajajo razni glasbeniki z značilnimi dolgimi lasmi in prirejajo koncerte reggae glasbe. Tudi sama sem spoznala enega izmed njih in se z njim celo dogovarjala, da bi s svojo skupino prišel v Slovenijo, kjer bi imel koncert. Žal sva po tolikih letih izgubila stik.
Domačini so večinoma prijazni in gostoljubni. Z enim izmed njih sem se odpeljala na izlet v bližnje kraje. Povabil me je na obisk k svojim prijateljem, ki gojijo konopljo kar v svojih vrtovih.
Potem smo obiskali tudi druge bližnje kraje – obiskala sem tovarno, kjer proizvajajo rum. Gre za veliko tovarno, kjer smo poizkušali različne vrste ruma, med drugim tudi beli rum, ki ima kar 63 odstotkov alkohola.
Navdušena sem bila tudi nad izjemnimi naravnimi bogastvi, ki jih nudi ta dežela. V okolici kraja Ocho Rios so prekrasna jezera in slapovi, ki so seveda vredni ogleda.
Na Jamajki so tri mednarodna letališča, med katerimi sta Norman Manley na rti Palisadoes v Kingstonu in Donald Sangster v zalivu Montego Bay, imenovani pa sta po bivših narodnih voditeljih Jamajke. Tretje je Mednarodno letališče Iana Fleminga, ki se nahaja blizu kraja Ocho Rios in je imenovano po britanskem romanopiscu Flemingu, avtorju romanov o Jamesu Bondu. Najpomembnejša pristanišča pa so Kingston, Montego Bay, Ocho Rios in Port Antonio, kjer pristajajo številne velike križarke.
Jamajka ima dobro vzpostavljen sistem cest in javnih avtobusov. Leta 1988 je orkan Gilbert resno ogrozil jamajške železnice, kar je močno vplivalo na potniški železniški promet leta 1990.
Blizu mesteca Negril, kjer sem bila nastanjena, je prvi morski park, ki pokriva skoraj 15 kvadratnih kilometrov. Ustanovljen je bil v zalivu Montego leta 1992. V krajih Ocho Rios in Negril so tudi drugi morski parki. Leta 1993 so bili ustanovljeni narodni parki Blue in Crow Mountains na območju 780 kvadratnih kilometrov, ki je bilo do tedaj divjina. Tam najdemo na tisoče vrst dreves, posebnih živalskih vrst, pa tudi največjega metulja na zahodni polobli.
Otok je postal neodvisna država leta 1962 in je danes ustavna parlamentarna monarhija. Ustavni sistem, uveljavljen od leta 1962, sledi britanski ustavnopravni tradiciji. Britanska kraljica na predlog jamajškega predsednika vlade imenuje guvernerja, ki je njen predstavnik na Jamajki, a ima v glavnem le ceremonialno vlogo. Zanimivost jamajškega ustavnega sistema je ta, da imata tako parlament kot tudi vlada zakonodajne pristojnosti.
Leila Turk
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | RPC
