Po dveh dneh raziskovanja Helsinkov smo se z najetim avtomobilom podali na 800 kilometrov dolgo pot proti Laponski v mesto Rovaniemi. Omejitve na avtocestah so med 80 in 100 kilometri na uro, avtoceste pa so brezplačne. Rovaniemi je glavno mesto Laponske in predstavlja prehod v regijo in polarni pol.
Laponska je najsevernejša regija Finske, redko poseljeno območje z 180.000 prebivalci, ki meji na Švedsko, Norveško, Rusijo in Baltsko morje. Prebivalci Laponske se imenujejo Sami. Tam se temperature spustijo tudi do -35 °C, v času našega dopusta pa smo doživeli -14 °C.
To je dežela naravnega in obilnega snega, kjer tudi rahlo dnevno naletavanje snega predstavlja normalnost. Laponska je dom Božička, severnih jelenov, škratov, haskijev, polnočnega sonca in severnega sija.
Aktivnosti, ki smo se jih zadali:
Doživeli smo vse z izjemo severnega sija, ki se nam žal ni prikazal. Pa drugič, ko se ponovno odpravimo na sever.
V centru mesta Rovaniemi smo imeli udoben apartma s savno, kjer smo se po dnevu, preživetem na snegu in mrazu, dodobra segreli. Po Rovaniemiu smo se premikali peš, za prevoz do Božičkove vasi smo uporabili bus št. 8. Na osebo smo odšteli 3,60 evra za odraslo osebo in 1,80 evra za otroka. Za prevoz do letališča smo uporabili Santa Claus bus, kjer smo odšteli 8 evrov na osebo. Povezave so izredno dobre, zato avtomobila nismo potrebovali.
Vožnja po snegu in mrazu s haskiji je izjemna izkušnja. Rezervirali smo jo preko Bearhill husky Tour v Božičkovi vasi. Naše sani je vleklo 14 haskijev. Svetujem, da naredite rezervacijo na spletu, saj v največji sezoni decembra in januarja brez rezervacije vožnje ne boste dobili.
Sprejela nas je zelo prijazna Italijanka, ki živi v Rovaniemiu, in z nami delila ozadje življenja haskijev in njihove usode kot vlečnih psov. Naše sani so vlekli aljaški haskiji, ki so mešanci in zato najmočnejši in najhitrejši haskiji. Na prvi pogled ne izgledajo kot haskiji, saj smo v našem okolju vajeni Sibirskih haskijev, ki so po izgledu bolj svetli in s puhasto dlako.
Prvo leto življenja vlečni haskiji preživijo v t.i. pesjakih, kjer jih dreserji učijo in urijo za pasjo vprego. Vsi haskiji niso rojeni za ta namen, kar se pokaže v prvem letu starosti. Vsi tisti, ki kažejo željo po moči, se jih uri dalje in po letu dni so pripravljeni na tek. Ostale haskije dajo naprej v okolje, kjer se počutijo najbolje, ponavadi k družinam z otroki.
Haskiji so izredno hitri in vzdržljivi psi. Pretečejo do 60 kilometrov in pojedo do dva kilograma mesa na dan. Za pasjo vprego so haskiji primerni med 7. in 12. letom. To je odvisno od interesa in zmogljivosti posameznega haskija.
Ko bereš te vrstice, se ti morda zdi, da je to le za majhne otroke. Vendar, ko se znajdeš v Božičkovi pisarni, se vse spremeni. Ne glede na starost smo bili vsi v tem trenutku radovedni. Z Božičkom smo preživeli celi dve minuti, kar je nadpovprečen čas v tem letnem času. Najprej nas je Božiček pozdravil v slovenskem jeziku, potem smo imeli zanimivo diskusijo okoli našega Pahorja – barbike, hahahaha.
Božiček je starejši, prijeten možakar, ki to službo opravlja celo leto vsak dan. Je le eden in le njemu pripada to delovno mesto. Obisk je brezplačen, plača se le fotografiranje z njim, kar ni obvezno, je pa lep spomin. Poleg dveh slik je na voljo tudi video pogovora z Božičkom. Za obisk se je treba predhodno naročiti. Termin se dobi ali ne dobi na licu mesta, rezervacija obiska na spletu ni možna. Kako poteka obisk pri Božičku, ne bom pisala, naj ostane presenečenje.
Božičkova vas je v času božiča kot v pravljici. Polna je prazničnih lučk, snega, škratov, jelenov in ljudi iz različnih koncev sveta. Poleg haskijev, Božička, jelenov, kavarne pri gospe Božiček in zabaviščnega parka Snowman World smo obiskali tudi Božičkovo pošto, kjer se zbirajo pisma otrok in odraslih z vsega sveta.
Tudi to svetovno znamenitost smo si želeli ogledati od blizu. Hotel vsako leto izklesajo na novo, zato je vsako leto drugačen in unikaten. Do hotela smo se odpravili z avtom, saj je iz centra Rovaniemija oddaljen le 30 minut. Ogleda si ga lahko kdorkoli, ki plača vstopnino. Gostje hotela v sobah le spijo, čez dan pa morajo sobe izprazniti zato, da so sobe na voljo za ogled.
Različne enolončnice s šunko so najbolj pogoste jedi, ki se znajdejo na mizah Fincev na božični večer. Jedi so krepke in preproste, večinoma narejene iz le nekaj sestavin. Moto Fincev na vsakem koraku je: »manj je več«. Spodaj naštete tradicionalne jedi je zelo težko dobiti v restavracijah ali pa to v nekaterih primerih sploh ni mogoče:
Tipičen božični zajtrk je riževa kaša, ki jo običajno postrežejo s sladkorjem in cimetom. Po tradiciji bo tisti, ki najde mandelj, skrit v loncu kaše, imel srečo.
Finska nam je bila zelo všeč. Decembra ima poseben čar zaradi snega, ki je res sneg v pravem pomenu in ne le plundra. Najbolj nas je navdušila savna in skok v ledeno mrzlo jezero ter Laponska. Ta regija je res nekaj posebnega s snegom, ki škrta pod nogami, in novoletnimi lučkami, ki naredijo Finsko tako pravljično. Finci zelo dobro govorijo angleško, saj je to le eden izmed treh jezikov, ki se ga učijo v šolah.
Hyvää joulua (vesel božič)!
Copyright (©) 2010 - 2026 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | | RPC
