Obisk mednarodnega foruma v Katarju – 2. del

V sklopu foruma Youth at Hostel International, katerega sva podrobneje opisala v prejšnjem prispevku, naju je popeljal v glavno mesto Doho, kjer sva imela izjemno priložnost izkusiti državo z več zornih kotov. Ne le kot običajna turista, temveč tudi kot predstavnika Popotniškega združenja Slovenije, kjer sva sodelovala na dogodku, polnem idej, izmenjav, trajnostnih debat in medkulturnega povezovanja. Vse, kar sva doživela v Katarju, od arhitekture in gastronomije do naravnega okolja in pogovorov z domačini, je bilo še toliko bolj zanimivo prav zaradi tem in razprav, ki jih je izpostavljal forum. Lahko bi dejala, da je bila najina izkušnja v Katarju del tako imenovane učilnice na prostem, kjer so se mnoge od lekcij o trajnosti, spoštovanju tradicije in globalni povezanosti učile kar med vožnjo s kajakom, v muzeju ali ob skupni večerji pod zvezdami.

Kultura in tradicije

Iz vidika kulture lahko potrdiva, da na videz brezhibna in moderna Doha skriva veliko več kot le steklo, jeklo in prestižne avtomobile. Ko se kot obiskovalec oddaljiš od sodobnih predelov mesta v živahne četrti z večstoletno tradicijo, šele ugotoviš, kako zelo Katarčani resnično cenijo svojo preteklost. Eden prvih večerov, ko sva se z drugimi udeleženci foruma podala na ogled Souq Waqif oziroma tradicionalnega trženjskega predela, sva bila ponovno seznanjena, kako kontrastna država je lahko Katar. Že sam zrak je bil drugačen, nasičen z mešanico začimb in okusnih jedi iz vsake ulice. V ozkih ulicah se prepletajo tržnice z oblačili, pticami, zlatom in lokalno umetnostjo. Kljub videzu pa vse to pa ni le del v naprej sestavljenega »showa« za turiste, temveč živa tržnica, kamor domačini še vedno hodijo po sveže sestavine, darila ali zgolj na čaj s prijatelji.

Kljub neverjetnemu napredku države, od gospodarskega razcveta do modernizacije celotne infrastrukture, Katar trdno ohranja svojo kulturo. V vsakem predelu se čuti ponos nad zgodovino, bodisi v oblačilih, jeziku, hrani in predvsem v gostoljubju. Primer prav tega sva doživela, ko smo v eni od lokalnih restavracij okušali tradicionalne jedi. Tam so nas postregli z majboos, riževo jedjo z jagnjetino, zraven pa z veliko mero navdušenja ponudili razlago o tem, kako se hrana še vedno pripravlja po družinskih receptih, ki se prenašajo iz roda v rod.

Ta kulturna komponenta je ključna tudi za temo trajnostnega turizma, prav o kateri smo govorili na forumu. Ohranjanje avtentične identitete brez njene komercializacije je izziv, s katerim se sooča marsikatera država, tudi Slovenija. Katar pa želi v tej luči s kombinacijo zaščite kulturne dediščine in premišljene promocije prikazati, da je mogoče ustvariti model turizma, ki ne zaničuje, temveč krepi lokalno skupnost in povezanost, kar nama je dalo obilico idej, kako podoben model vključiti tudi v shemo domačega turizma.

Trajnostni pristopi v praksi

Ob besedi trajnost si pogosto predstavljamo zapletene projekte, goro dokumentov in dolgoročne strategije, toda v Katarju sva prvič zares ugotovila, kaj to dejansko pomeni v praksi. Na enem od izletov po samem forumu smo se odpravili v Al Khor, območje, znano po obsežnih mangrovovih gozdovih, kjer smo sodelovali v akciji sajenja mangrove. Tam smo sprva poslušali izjemno zanimivo predstavo s strani lokalnih vodnikov o tem, kako ta drevesa ne le preprečujejo erozijo in ščitijo obale pred neurji, ampak tudi absorbirajo ogromne količine ogljikovega dioksida ter ohranjajo ravnovesje v še najtežjih predelih sveta, kot je katarska puščava. Vsako drevo, ki smo ga posadili, je bil majhen simbol trajnostnega napredka ter prispevek k večjemu cilju celotnega foruma.

Po sajenju drevesc smo kljub časovni stiski skočili v kajake in se zapeljali na nočni izlet skozi plitek zaliv. Ta stik z naravo je bil preprost, vendar nepozaben in definitivno eden izmed najbolj nepozabnih trenutkov celotnega potovanja. Prvič v celotnem tednu sva takrat razumela, kaj pomeni umiriti tempo in zares videti okolico kot živ ekosistem, s katerim ne smemo tekmovati, temveč z njim sodelovati.

Katar sicer nima bujnih gozdov ali ledeniških rek, ki smo jih vajeni v Sloveniji, ampak ravno zato daje toliko večji poudarek na zaščito območji, kot je Al Khor. Ohranitev mangrov, skrb za vodne vire in razvoj tehnologij za učinkovito rabo tovrstne energije kažejo, da država kljub svojim naravnim omejitvam prevzema odgovornost za svojo prihodnost. Ta misel se je popolnoma ujemala s temami, ki smo jih obravnavali na forumu, oziroma kako lahko vsak narod išče rešitve v svojem kontekstu, s svojimi viri in v svoji kulturni sferi.

Sodobna infrastruktura ter ohranjanje identitete

Doha kot prestolnica in največje mesto v državi ni zgolj mesto prihodnosti. Večino mesta sicer zaznamujejo ogromni nebotičniki, katerih oblike se ne da opisati drugače kot futuristične in zgrajene s pomočjo najnovejših tehnologij. V ozadju in za vsem bleščečim pa se skriva zanimiva zgodba o tem, kako Katar gradi moderno državo, ne da bi pri tem pozabil na svojo preteklost.

V sklopu foruma smo imeli priložnost obiskati več mestnih atrakcij, med njimi tudi Nacionalni muzej Katarja. Povezanost med sedanjostjo in preteklostjo opominja že sama zunanjost muzeja, od katerega oblika naj bi spominjala na tako imenovano puščavsko vrtnico. To je naravna formacija, značilna za to regijo ki je pravzaprav skupek segretega puščavskega peska, ki mu veter oblikuje podobo vrtnice. V muzeju je prikazan vzpon Katarja iz razpršenih puščavskih plemen do ene izmed vodilnih držav na skoraj vsakem področju. Vsaj po najinem mnenju gre za morda celo najboljši muzej na svetu, kjer je vsaka soba in vsak predel podprt z interaktivnim tehnološkim dodatkom, ki daje obiskovalcu popolnoma nov vpogled na predstavljeno tematiko. Tako na neverjetno zanimiv način prikazuje ravnovesje med sodobno muzejsko tehnologijo in spoštovanjem zgodovine.

Obisk muzeja je bil za naju izjemno pomemben predvsem zato, ker sva v njem začutila pristno željo po izobraževanju tako iz strani domačinov kot tudi nas obiskovalcev. Sodobna infrastruktura ni zgolj simbol razkazovanja moči, temveč služi kot orodje za povezovanje ljudi z njihovimi koreninami. Enako velja za druge znamenitosti, kot je Muzej islamske umetnosti, katerega zbirke ne le dokumentirajo zgodovino, temveč spodbujajo razumevanje religije in prvin države. In meniva, da je prav to povezovanje ljudi skozi kulturo temelj vsake trajnostno orientirane skupnosti.

Ko se ozreva na najin čas v Katarju, lahko primerjava, kako so tovrstni prostori, ki bi v marsikateri državi služili zgolj kot »turistična točka«, v Katarju živi v središču družbenega dialoga. Vse, od arhitekture do razstavnih vsebin nosi enotno sporočilo ljudstva od skromnih začetkov vse do danes.

Družbena raznolikost in vsakdanja toplina

Ko govorimo o Katarju, se pogovor pogosto obrne na relativno majhnost države, tako po površini kot po številu prebivalcev. Slika pa je v sami državi popolnoma drugačna, saj gre za neverjetno raznoliko družbo. Več kot 80 % prebivalstva predstavljajo tujci, ki prihajajo z vseh koncev sveta, od sosednjih arabskih držav do Filipinov, Indije, Afrike in Evrope. V takšnem okolju bi bilo pričakovati razdrobljenost prebivalstva, morda celo distanco, vendar pa so najine vsakodnevne izkušnje prikazale popolnoma drugačno zgodbo.

Že prvi stik z osebjem v hostlu je bil topel in sproščen. Ljudje so nama želeli pomagati, z nama deliti zgodbe o svoji poti v Katar, pogosto pa tudi želeli slišati najino. Od voznikov avtobusa do prodajalcev, od prostovoljcev pa vse do lokalnih vodnikov, vsak pogovor je bil priložnost za spoznavanje ljudi iz popolnoma druge perspektive.

Morda se najbolj simbolično vse to združi na Flag Plazi, trgu, kjer plapola na stotine zastav držav, s katerimi ima Katar vzpostavljene diplomatske odnose. Ob sprehodu med zastavami se dokaj hitro zaveš, da so državne meje morda zgolj iluzija, vsaj v tem okolju, kjer se trudijo ustvariti skupnost, narejeno iz množice, ki si vsaj na prvi pogled deli več drugačnega kot skupnega. Flag Plaza s svojimi parki simbolično predstavlja prostor odprtosti in povezovanja. Tam se srečujejo družine, mladi, popotniki in obiskovalci z vseh koncev sveta, kar ustvarja živahno in prijetno vzdušje.

Ta izkušnja naju je delno povezala tudi s temami foruma, kjer smo se predvsem v predhodni seji iz leta 2023, katerega tema je bil SDG13, pogovarjali o vključevanju mladih v odločevalske procese, o pomenu kulturne raznolikosti v turizmu in o tem, kako lahko prav raznolikost postane prednost. V takšnem okolju je mogoče graditi ne le povezave med kulturami, temveč tudi med generacijami in vrednotami.

Kaj sva se naučila?

Če bi morala najino drugo izkušnjo foruma v Katarju strniti v eno misel, bi to bila: »trajnost se začne z razumevanjem«. S tem misliva na razumevanje narave, zgodovine, kulture in predvsem ljudi. Vse, kar sva tam doživela, je potrdilo, da resnični trajnostni razvoj ni zgolj stvar zakonodaje ali infrastrukture, ampak predvsem odnosa do skupnosti, do naravnih virov, do prostora, kjer živimo, in predvsem do sočloveka.

Iz vidika udeležbe na forumu je bila ta izkušnja resnično neprecenljiva. Spoznavanje z mladimi iz drugih držav, pogovori o različnih pogledih na turizem, delo v skupinah, razmišljanje o prihodnosti – vse to nama je dalo ogromno novih idej, pa tudi samozavesti, da ima lahko vsak od nas vpliv. Slovenija morda ne bo nikoli gostila svetovnega prvenstva v nogometu, lahko pa razvije enako močne lokalne pobude, izobražuje mlade, ohranja kulturno dediščino in gradi turizem, ki spoštuje ljudi in naravo. Na koncu sva Doho zapustila z veliko hvaležnosti, ne le za neskončno gostoljubje organizatorjev, temveč za lekcije, ki nama jih je ta država ponudila.

Zaključek

Obisk Katarja ni bil le ogled znamenitosti, temveč poglobljen vpogled v svet, kjer se gradijo mostovi med preteklostjo in prihodnostjo. V vsaki še tako na videz nepomembni podrobnosti, od arhitekture do narave in človeških stikov, se kaže vizija države, ki želi igrati pomembno vlogo v sodobnem svetu, pri tem pa ne želi pozabi svojih korenin. Najina pot v Katar je bila zato veliko več kot potovanje – bila je izobraževalna priložnost, navdih in iztočnica za nadaljnjo osebno rast.

Vanesa in Luka