Ogled Prage v treh dneh

Praga – mesto zgodovine, kulture in dobrega piva
 
V Prago, glavno mesto Republike Češke z dobrim milijonom prebivalcev, se lahko iz Slovenije odpravimo z avtomobilom, letalom, peš ali pa z vlakom. Slednjo možnost sem izbrala tudi sama in po nočni vožnji preko Dunaja, smo s prijateljicami polomljene prispele na praško železniško postajo. Začelo se je naše tridnevno raziskovanje Prage, mesta znanega po bogati zgodovini, žuranju in dobrem pivu ter mesta, od koder izhajajo pomembna imena zgodovine kot so Smetana, Kafka in Dvořák. 
 
 
Javni praški promet je dobro organiziran, močno razvejan ter relativno poceni. Obenem pa so vse glavne znamenitosti na dosegu nog, tako da se lahko do njih odpravimo kar peš.
 
Na desni strani Vltave, ki se lenobno vije skozi Prago se nahajata Staro in Novo mesto, ki ju s Hradčani in Malo strano na levi strani reke povezuje slaven Karlov most iz 14. stoletja.
 
Prvi dan smo, neprespane a polne pričakovanj, preživele ob pohajkovanju po desnem bregu Vltave. Od Smodniškega stolpa, ki predstavlja mejnik med Starim in Novim mestom ter Občinskega doma na Trgu Republike, smo se po Celetni ulici odpravile do Staromestnega trga, nad katerim se s svojimi gotskimi zvoniki ponosno dviga Tinska cerkev. Zgrajena je bila v 14. stoletju, njena notranjost pa je urejena v baročnem slogu. Sredi trga stoji spomenik Jana Husa, rektorja Karlove univerze v Pragi in verskega reformatorja, ki so ga obtožili krivoverstva in sežgali na grmadi. Na Staromestnem trgu smo si ogledale tudi stolp s slavno astronomsko uro pod katero ob vsaki polni uri nepregledna množica turistov čaka na sprevod dvanajstih, iz lesa izrezljanih apostolov. Velja za eno izmed najbolj zapletenih ur, kar so jih kdaj naredili in iskreno povedano, tudi nam na prvi pogled ni bilo jasno, kako v resnici deluje.
 
 
Nato smo se podale do Rudolfinuma, glasbenega avditorija, v katerem se nahaja Dvořákova dvorana, ki velja za najstarejšo koncertno dvorano v Evropi. Prvi koncert v dvorani je 4. januarja 1896 izpeljal ravno Antonin Dvořák s češkimi filharmoniki. Pred samim Rudolfinumom smo tisto jutro naletele na razstavo starodobnikov.     
 
Ker je nastopil čas za pozno dopoldansko kavico, smo se odpravile do Kavarne Slavia ter uživale ob dobrotah in čudovitem razgledu na reko in na prebujajoč se mestni vrvež. V neposredni bližini kavarne se nahaja tudi praško Narodno gledališče, same pa smo se odpravile v Novo mesto, na Vaclavov trg, ki je eden izmed največjih trgov v Pragi in kjer je bila prvotno konjska tržnica, po prenovi v 19. stoletju pa so trg posvetili češkemu narodnemu heroju, kralju Vaclavu. Gre za sedemstopetdeset metrov dolg trg, ki ga obdajajo zgradbe v secesijskem slogu in je poln stojnic s hrano in spominki, med katerimi se počasi vije nepregledna množica turistov. Trg se konča s stavbo Narodnega muzeja. V preteklosti je bil priča protestom in zgodovinskim dogodkom, med drugim je Češkoslovaška leta 1918 tukaj razglasila samostojnost. Poleg bronastega kipa Sv. Vaclava se pred Narodnim muzejem nahaja tudi spomenik žrtvam komunizma, saj se je tukaj študent Jan Palach leta 1969 zažgal v znak protesta proti sovjetski okupaciji. 
 
 
Po pohajkovanju po trgovinah, ki obdajajo Vaclavov trg, smo se odpravile na pozno kosilo v eno izmed številnih picerij z ugodno ponudbo ter si zraven privoščile tudi eno izmed znanih čeških piv - Staropramen.
 
Drugi dan smo se po zajtrku odpravile na ogled Praškega gradu in Hradčanov. Podale smo se preko romantičnega Karlovega mostu iz 13. stoletja, ki je bil kljub zgodnji uri nabit s turisti in uličnimi umetniki, glasbeniki ter prodajalci.
 
Most obdajajo trije stolpi, en na desni strani in dva na levi strani reke, nad njim pa bdi trideset kipov z religiozno tematiko. Gre za replike kipov, originale najdemo v Narodnem muzeju. 
 
 
Do grajskega kompleksa, za ogled katerega smo porabile večino dneva, smo se povzpele po Starem grajskem stopnišču in tako po pomoti zamudile nastop trobil grajske straže na Novem grajskem stopnišču, ki se vsakodnevno odvije ob deseti uri zjutraj. Potrebno je tudi omeniti, da je imel velik vpliv na praški grad tudi slovenski arhitekt Plečnik, saj je bil glavni arhitekt prenove praškega gradu v času predsednika Masaryka.
 
Glavna zvezda kompleksa je mogočna gotska katedrala Sv. Vida, ki očara tudi nevernike in v kateri najdemo grobnice najpomembnejših čeških kraljev. Gradili in dopolnjevali so jo kar šest stoletij, posvetili pa so jo zavetniku Češke. V kompleksu se nahaja tudi Bazilika sv. Jurija, ki je druga najstarejša cerkev v Pragi in del katere je tudi samostan sv. Jurija, ki velja za najstarejši češki samostan. Vsekakor ne gre izpustiti sprehoda po Zlati ulici, ki je polna majhnih hiški v slogu iz 16. stoletja. Po legendi je ulica dobila ime po alkimistih, ki so želeli najti eliksir mladosti. V hiški številka 22 pa je živel tudi češki pisatelj Franz Kafka. Ogledale smo si tudi Daliborko, stolp, ki je dobil ime po svojem ujetniku Daliborju, ki velja za češkega Robina Hooda in v kateri so razstavljene raznovrstne mučilne naprave.
 
 
Ker smo se v praškem gradu mudile v nedeljo, smo si opoldan ogledale še daljšo različico menjave kraljeve straže, ki drugače poteka ob vsaki polni uri. 
 
V sklopu grajskega kompleksa se nahajajo tudi Stara kraljeva palača, ki na svoji terasi nudi prekrasen pogled na Karlov most in Staro mesto. Kogar zanima podrobna zgodovina praškega gradu, lahko svojo radovednost poteši v muzeju, ogledamo pa si lahko tudi zakladnico katedrale sv. Vida in muzej igrač.
 
Po pospešenem sprehodu čez Kraljeve vrtove in hitrem ogledu Lorete, smo se s Praškega gradu spustile v Malo strano in si v eni izmed neskončnih restavracij privoščile ugodno pozno nedeljsko kosilo. Ker nam je ogled praškega gradu vzel veliko več časa kot smo prvotno načrtovale, smo spremenile načrt in popoldan preživele ob pohajkovanju po Mali strani. Odpravile smo se do otoka Kampa, ki ga od Male strane ločuje Hudičev kanal oziroma Čertovka in katerega na jugu pokriva park, na severu pa najdemo stavbe veleposlaništev. Za konec smo se ustavile pri zidu Johna Lennona, spontano nastalem spomeniku te glasbene legende. 
 
 
Po vseh opravljenih ogledih smo se pridružile vsesplošnemu večernemu druženju na Staromestnem trgu pod magično osvetljeno Tinsko cerkvijo.
 
Zadnji dan smo se najprej podale do soseske Josefov, nekdanjega židovskega geta. Tukaj najdemo številne sinagoge, med njimi tudi najstarejšo ohranjeno sinagogo v Evropi, Staronovo sinagogo. Poleg nje se nahaja tudi majhno Staro židovsko pokopališče, na katerem naj bi bilo kar dvanajst tisoč grobov.
 
 
Opoldan smo se podale na Wallensteinov vrt po katerem se prosto sprehajajo pavi in kjer sprehajalci naletijo na čudaško obzidje, ki ga krasijo umetni kraški stalaktiti. 
 
Po posedanju na soncu smo se z vzpenjačo podale na hrib Petrin, kjer se lahko po 291 stopnicah povzpnemo na 64 metrov visok razgledni stolp, zgrajen po vzoru pariškega Eiffla. Po hribu se vije tudi Zid lakote, najdemo pa tudi Strahovski stadion in Strahovski samostan. Ob sestopu iz hriba smo posedele v enem izmed številnih vrtov in se ustavile še pri leseni cerkvici Sv. Michaela, ki so jo v Prago pripeljali iz Ukrajine.
 
Preostanek sončnega popoldneva smo prelenarile na otoku Strelecky. Po tradiciji, ki smo jo razvile v prejšnjih večerih, smo zadnji večer v Pragi preživele na Staromestnem trgu ob poslušanju žive glasbe, ob pivu in trdelniku.
 
Praga ima vse. Bogato zgodovino, zgradbe z mističnimi zgodbami, prijazne ljudi ter poceni pivo. Tudi v slabem vremenu ima veliko za ponuditi, saj lahko svoj čas preživimo v številnih muzejih, od narodnega muzeja do muzeja mučilnih naprav ali erotičnih pripomočkov. 
 
Če se v Prago odpravljate tudi sami lahko za nastanitev izberete enega izmed odličnih hostlov, ki so del mednarodnega združenj Hosteling International.

Rezervirajte oglede, zanimivosti in znamenitosti 10% ceneje

Prijava