Tokratni prispevek v rubriki planinskih obhodnic predstavlja pohodniško pot, ki poteka po severozahodnih Slovenskih goricah, natančneje po meji občine Kungota. Pot krasijo številni elementi sakralne dediščine, čudovita narava in seveda dobesedno brezmejni vinogradi. Na njej je popotnik ves čas opomnjen, da so to vinorodni kraji, kjer domujejo številne kakovostne štajerske vinske kleti in predvsem vrhunska bela vina. Bolj kot vinorodni okoliš pa naju je za prvomajske praznike tja privabila slikovita kulturna krajina, želja po sprostitvi in kontemplaciji ter zanimiva planinska pot.
Svečinske gorice predstavljajo najzahodnejši del zahodnih Slovenskih goric in se nahajajo med reko Pesnico in mejo z Avstrijo. Reliefna podoba dolov in slemen se na tem območju ponaša z nekaterimi od višjih vrhov v Slovenskih goricah. Glavna slemena potekajo v smeri od zahoda proti vzhodu. Čeprav močvirna tla v dolinah ne ponujajo veliko priložnosti za poljedelstvo, so pobočja goric odlično izkoriščena z nasadi vinske trte in sadnega drevja.
Pot je bila otvorjena pred 35 leti, dolga pa je približno 40 kilometrov. Oblikovala jo je gospa Anica Horvat, zanjo pa je predviden tudi poseben vodnik in dnevnik za zbiranje žigov, ki se nahajajo na kontrolnih točkah ob poti. Kontrolnih točk je vseh skupaj devet, vendar se dve izključujeta. Od teh dveh je treba izbrati samo eno in za uspešno opravljeno pot jih je treba zbrati osem. Nekaj težav sicer povzroča dejstvo, da pot ni krožna, zato se je treba dobro organizirati in pohod načrtovati skrbno. Pohodnik je po prehojeni poti ob ustrezno predloženem dnevniku z zbranimi žigi nagrajen s spominsko značko.
Cerkev stoji na griču nad Pesniško dolino in Svečinskim potokom, kamor se ponuja lep razgled. Prvič je bila omenjena leta 1391, večkrat pa je bila prenovljena oz. dozidana. Notranjost je baročno opremljena, krasijo pa jo tudi pisani vitraži.
Zavetnica cerkve sv. Kunigunda je bila nemška cesarica, poročena z bavarskim vojvodo Henrikom. Možu je pomagala pri političnih odločitvah in se zavzemala za pomoč ljudem v stiski, po njegovi smrti pa je zavladala nemškemu cesarstvu. Enako ime po sv. Kunigundi, dobrotnici in zaščitnici benediktincev, nosi tudi bližnja cerkev v Spodnji Kungoti.
Pogled pohodnika po dolinah goric v daljavi pogosto uzre lep dvorec v bližini Svečine. Grad je bil zgrajen v 11. stoletju in je bil v lasti cmureških gospodov, dokler ga niso ti podarili redovnikom avguštincem. Kljub temu da je bil tarča turških napadov, je po ponovni zazidavi ohranil svojo današnjo podobo. Do leta 2005 je njegove prostore uporabljala kmetijska šola, danes pa je uporabljen kot razstavni prostor raznih stalnih in začasnih razstav.
Ta muzej na prostem je dobro skrit v zavetju gozda. Obiskovalcem odpira pogled v vsakdan nekdanjih viničarjev in njihovih opravil v vinogradu. Razstavljeno je staro orodje, vinska preša in stanovanjska oprema, o delu v vinogradu pa priča etnološka zbirka. Samostojen ogled muzeja je mogoč le v času uradnih ur – vsako nedeljo popoldne od 14. do 18. ure, ko lahko obiskovalci uživajo tudi v kulinarični ponudbi. Če pa je muzej zaprt, pohodnikom še vedno ponuja mesto za počitek pod krošnjami dreves in razgled na gozdove Kozjaka.
Pot pohodnika popelje tudi do znane fotografske točke nad cesto v obliki srčka, ki se nahaja v kraju Špičnik. Poteka med vinogradi Vinogradništva Šerbinek, razgled pa je viden z urejenega dvorišča in razgledne ploščadi turistične kmetije Dreisiebner, kjer je treba plačati vstopnino. Vse bolj popularizirana in romantizirana lokacija je ob najinem obisku bila skoraj brez obiskovalcev. Na spregled je bilo vidnih le nekaj ljudi, ki so uživali v razgledu ob pijači.
Za dodatne višinske metre Svečinska planinska pot prečka Plački vrh, kjer stoji 28 metrov visok razgledni stolp. Z njega se nam ponuja razgled v sosednjo Avstrijo in na okoliške gorice, v lepem vremenu pa vse do Hrvaške. Informativne table pojasnjujejo, katere vrhove, kraje in mesta gledamo.
Po delu Svečinske planinske poti poteka modra veja mednarodne poti nordijske hoje med vinogradi – Vinotour, ki se vije skozi avstrijska in slovenska vinorodna območja zahodno od Šentilja. Vseh pet različnih vej poti je označenih z markacijo in oznako v obliki vinske steklenice, barva steklenice pa določa vejo poti (rdeča, modra, oranžna, zelena in rumena).
Med letom večkrat organizirajo skupinske pohode, ki spodbujajo druženje obiskovalcev onkraj državnih mej (gradnja brezmejne identitete prostora) in nudijo priložnost lokalnim ponudnikom, da predstavljajo svoje izdelke, nastale med vinogradi. Prav tako se s Svečinsko planinsko potjo prepleta učna pot vinogradništva in fosilov, kar naju je spodbudilo, da se bova v te konce še vrnila.
Če slediš vpisnim knjigam, te pot popelje na terase in dvorišča številnih hiš, kjer spoznaš tam prebivajoče ljudi. Navadno naju je vedno čakal kak kosmatinec, ki naju je skoraj vedno prijazno pozdravil. Za naju je bil to dokaz odprtosti in gostoljubnosti, saj so pragovi domov odprti in »vabijo« radovedne obiskovalce brez izkazovanja strahu in pretiranega »varovanja«. Toplina ob prijaznih nasmehih in besedah ter občutek dobrodošlosti je bistvo najinih doživetij, ki vpliva, da se vedno znova vračava na temu podobne kraje in poti.
Že omenjeni štirinožni prijatelji so z nama želeli prehoditi marsikateri del poti, zato sva se kar namučila, da sva jih pravočasno usmerila nazaj proti domu. Ob hoji sva uživala v čudovitih razgledih, predvsem pa v miru in prijetni samoti, ki jo ponujajo neskončni vinogradi, poljske stezice in cvetoči travniki.
Copyright (©) 2010 - 2025 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | | RPC
