Islandija z avtodomom – 2. del

Vožnja do letališča je bila super, saj so madžarske ceste res lepo urejene, narava pa je bila v času našega potovanja pomladna in sveže zelena. Povsem drugačna slika kot takrat, ko smo Budimpešto obiskali v času adventa.

Po prihodu na letališče smo avto parkirali na varovanem parkirišču približno pet minut stran od terminala. Parkirišče smo rezervirali vnaprej in za osem dni odšteli 43 evrov. Do letališča smo se zapeljali z brezplačnim avtobusom.

Vse je potekalo gladko, dokler nismo prišli do oddaje prtljage. Naša vozovnica je vključevala 32 kg prtljage, mi pa smo mislili, da lahko ta skupna teža vključuje več kosov. Šlo je za nesporazum, saj ta teža velja za en sam kos, zato smo morali za dodatni kovček doplačati. Če se vam zgodi podobno, dodatno prtljago vedno plačajte preko aplikacije, ker je bistveno ceneje kot na letališču!

Let do Keflavika je trajal 4 ure in 40 minut, povratni let pa 3 ure in 50 minut. Po pristanku v Keflaviku je bila ura že 22:00 po našem času (20:00 po islandskem). Ob pristanku nas je na letališču že čakal shuttle, ki nas je odpeljal do avtodoma, ki smo ga najeli na spletni strani Motorhome Iceland in zanj za polnih sedem dni odšteli 2.000 evrov. Najemna baza je bila le pet minut vožnje stran od letališča.

Tam nas je pričakala manjša nevšečnost, ko smo prevzemali avtodom. Pri prevzemu smo ugotovili, da ne delujeta ne gretje ne WC splakovanje. Oboje je seveda bistveno, sploh pri islandskih temperaturah. Po štiriurnem čakanju nam je uspelo dobiti drug avtodom, kjer je delovalo (skoraj) vse.

Kaj vse preveriti ob najemu avtodoma, si lahko preberete v ločenem prispevku, kjer delim vse naše izkušnje z najemi. Ker z najetimi avtodomi potujemo že kar nekaj let, smo se v tem času marsikaj naučili.

Za Islandijo velja, da je spanje dovoljeno le v kampih. Mi niti ene noči nismo preživeli v kampu, temveč vse na prostem ob jezerih, morju itn. Dokler se spoštuje narava in se smeti ne odlagajo kjerkoli, je vse v redu. Pomembno je le, da upoštevate pravilo, da tam, kjer je posebej označeno, da kampranje ni dovoljeno, se pač ne kampira.

V nadaljevanju potopisa delim, kje vse smo spali, kaj smo videli in doživeli. Brez dvoma lahko rečem, da je vse, kar smo obiskali, resnično vredno ogleda.

Ker je bila ura že pozna, smo prvo noč prespali kar ob glavni cesti med Keflavikom in Reykjavíkom, na parkirišču pred hotelom.

Drugi dan – Zlati krog in sprehod med celinama

Po prvi islandski noči pred hotelom smo se zgodaj zjutraj odpravili na pot proti Zlatemu krogu, eni najbolj znamenitih in priljubljenih poti na Islandiji.

Naša prva postojanka je bila Stekkjargjá, ki je del nacionalnega parka Þingvellir (Thingvellir), kjer se lahko dejansko sprehodiš med dvema tektonskima ploščama; severnoameriško in evrazijsko. To je edini kraj na svetu, kjer je ta pojav tako očiten in dostopen za obiskovalce.

Sprehodili smo se skozi sotesko Almannagjá, kjer je razpoka med ploščama najbolj izrazita.

Pot smo nato nadaljevali proti kraju Laugarvatn, kjer smo obiskali fontano Laugarvatn. Tukaj smo imeli priložnost od blizu opazovati manjši gejzir, ki iz zemlje bruha paro in vročo vodo. Območje je polno naravnih termalnih izvirov, ob jezeru pa se nahaja tudi termalni center z naravnimi parnimi kopelmi in toplimi bazeni.

Mi se za obisk centra nismo odločili, ker smo iskali nekaj bolj pristnega in manj obiskanega.

Gejzirsko območje Haukadalur – pokrajina, ki bruha ogenj in paro

Pot smo nadaljevali proti eni najbolj znanih naravnih znamenitosti na Islandiji, gejzirski dolini Haukadalur, kjer se nahaja slovito območje The Geysir Geothermal Area. Ta geotermalni čudež Islandije je del Zlatega kroga. To je območje, kjer so snemali reklamo za riž Uncle Bens.

Glavni gejzir Geysir, po katerem so vsi gejzirji na svetu dobili ime, je danes v spečem stanju. Glavna pozornost je zato na gejziru Strokkur, ki vsakih 15 do 18 minut izbruhne v zrak in doseže višino tudi do 30 metrov.

Avtodom smo pustili na označenem parkirišču, ki je plačljivo in znaša 1000 ISK (ali 6,85 evra).

Ena od prednosti Zlatega kroga je ta, da so razdalje med znamenitostmi razmeroma kratke, zato smo lahko v enem dnevu obiskali vse glavne točke brez hitenja, z dovolj časa za postanke in raziskovanje.

Po doživetju naravnega spektakla izbruha gejzirja Strokkur smo pot nadaljevali proti slapu Gullfoss, eni najbolj osupljivih in prepoznavnih naravnih znamenitosti Islandije.

Gullfoss ni le najbolj znan slap na Islandiji, ampak tudi eden najveličastnejših. To je slap, ki te pusti brez besed. Noro, kakšna je količina vode in hitrost vode, ki se zliva v sotesko. Voda pada kar 31 metrov globoko in ustvarja osupljiv prizor, ki ga ne pozabiš kar tako.

Do Gullfossa vodi urejena pot, ob njej pa je veliko brezplačno parkirišče. Sprehod od parkirišča do slapu je kratek in nezahteven. Ko smo stali ob robu klifa in opazovali, kako se voda silovito zliva v soteksko, nas je prevzela njena neustavljiva moč.

Naslednji dan smo bili na poti do slapov Granni and Háifoss. Ker pa je bila cesta neprevozna, smo slap preskočili in noč preživeli ob bližnjem jezeru.

Jutro nas je pričakalo s tišino in razgledom, ki ga ne pozabiš – popolna samota, brez vsakršnega človeškega znaka. Le mi, narava, ptice in voda. Takšni trenutki so tisti, zaradi katerih smo šli na Islandijo. Popolna umirjenost in stik z naravo.

Ko smo prevozili Zlati krog, smo svojo pot nadaljevali po južni obali, in tako Islandijo prevozili v nasprotni smeri urinega kazalca.