Prostovoljka v Španiji in trajnostna Slovenija

Kako še bolj graditi na trajnosti, ki nam jo je podelil National Geographic?

Prostovoljstvo v Španiji zna biti kar zabavno. Tamkajšnja hrana je odlična. Vmes lahko skočite še do Portugalske. Super je, če potujete v skupini in povrh vsega še s celo četico zdravnikov. Če pa si pri šestih mesecih že na morju, ni čudno, da ga obožuješ še danes.

1. Kdo si in s čim se ukvarjaš?
Sem Alenka. Doma iz Homca. Študiram geografijo in kmalu bom študij tudi končala. Rada potujem, hodim in se družim z ljudmi. Športne aktivnosti in počitnice tudi obožujem. Pogosto sem prostovoljka na športnih prireditvah in v okoljevarstvenih organizacijah. Ena takšnih je tudi Cipra, ki se zavzema za trajnostni razvoj v Alpah.

Potujem že vse življenje. Že prvo poletje po svojem rojstvu, pri šestih mesecih, sem odšla na jadrnico in zato imam še danes rada morje. Obiskala sem že veliko znanih in skritih kotičkov našega planeta, več o mojih popotniških izkušnjah pa lahko preberete v mojih člankih. A ne sprašujte me po moji najljubši destinaciji.

2. Si pa tudi ena izmed prostovoljk Popotniškega združenja Slovenije. Kako dolgo že in kaj ti je pri tem najbolj všeč?
Nekje štiri leta bo že, ja. Pišem članke s popotniškimi nasveti, o ugodnih načinih potovanja, popustih, ki pripadajo našim članom HI, in potopise. Navdih za članke iščem v naravi. Rada opisujem kraje, predvsem pa rada pišem uvode v člankih in občasno kaj promoviram. Rada delam na stojnicah na festivalih. Predvsem zadnjega bi si želela več.

3. National Geographic je razglasil Slovenijo za najbolj trajnostno naravnano državo na svetu v letu 2019. Kako pa ti vidiš trajnostni turizem in kako se ta spreminja skozi leta?
Želim si, da bi se šli trajnostni turizem skozi vse leto, ne le v času sezone, da bi tudi gostje bili bolj zavedni glede tega, da bi bilo več sodelovanja z domačini. Če pa pogledamo Slovenijo … Pri nas se razvija počasi, imamo čedalje več nastanitev, prijaznih do okolja, ljudje postajajo bolj zavedni o tem. Tudi če mislimo, da so to majhne spremembe, so v resnici velike. Je pa res, da gre turizem domačinom zelo na živce, v času sezone se namreč nekateri zaradi mase turistov počutijo ujete v lastnem kraju.

Ljudje ne nasedajo več bajnim turističnim ponudbam, ki so predobre, da bi bile resnične. Na primer, na Tajsko in Šrilanko se je veliko hodilo, ker sta bili poceni, sedaj pa ni več povsem tako. Tisto, kar se prodaja, so dobre zgodbe in dobre prakse. Super bi bilo tudi, če bi uvedli več informativnih tabel v jeziku kraja in v angleščini pri znamenitostih.

V gore (recimo naše Alpe) na primer hodi čedalje več ljudi, ki se tja pripeljejo z avtom. Tako bi bilo pametno uvesti javni prevoz, a potem ne vem, ali ga bodo ljudje uporabljali. Čez prelaz Vršič se pelje veliko avtov in je hrupno. Ob cesti bi lahko postavili kakšne table z legendami in pripovedkami, z zgodbami tistih krajev. Da bi se ljudje morda ustavili in bolje spoznali regijo. To bi bil kot nekakšen vodnik. Če pa je Sloveniji NG dal ta naziv, bomo pa morali še bolj delati na tem. Pomembno ni le, da se o trajnostnem turizmu govori in piše, temveč tudi upošteva.

4. V okviru programa HI Connect si obiskala Španijo. Kaj to sploh je in kako si se imela?
Za vse, ki še ne veste, program HI Connect je namenjen tistim, ki bi želeli biti prostovoljci v naših hostlih HI po svetu. Odvisno je od dogovora, a večinoma sta krita prenočišče in hrana, medtem ko morate zavarovanje za tujino in letalske karte kriti sami.

Ja, lani oktobra sem šla. Hotela sem usvojiti španski jezik, zato sem šla v Španijo. V jesenskem času izbira hostlov, kamor lahko greš, ni tako velika. Mikal me je kraj Alicante, a naj bi bilo tudi veliko beguncev v tamkajšnjem hostlu HI, zato na koncu tja nisem šla. Pot me je zato vodila v mesto Vigo v Galiciji. Tam imajo spet svoje narečje, ki je drugačno od španščine. Imela sem dovolj prostega časa, da sem mesto raziskala; ogledaš si lahko nekaj muzejev, a so opisi le v španščini. Imajo luštne parke, tudi urejene kolesarske steze se najdejo, a jih ni veliko in mesto ni tako turistično. Ravno zadnje mi je bilo najbolj všeč. Opazila sem tudi velike križarke v pristanišču.

Bila sem prostovoljka na recepciji v hostlu HI. Bivala sem v sobi s Kitajko, ki je tam učila kitajščino. Nočitev sem imela krito, hrano tudi, ki je bila odlična. Sploh tapasi. Tamkajšnji zajtrk sestoji iz rogljička in kave.

Ob vikendih pa sem obiskovala druge kraje, kot je Santiago, kjer se zaključi svetovno znana pot Camino de Santiago. Tja sem potovala z vlakom. Tudi na Portugalsko sem šla. Domačini in zaposleni so bili prijazni, priskočili so na pomoč, v angleščini pa niso bili ravno dobri, tako da sem si pomagala tudi s prevajalnikom na mobitelu. Šef hostla me je prišel iskat na letališče in mi tudi predstavil njihove znamenitosti. Že pred mojim prihodom smo se večinoma pogovarjali kar po Whatsappu.

S cimro sva tudi šli ven jest; dobili sva predjed, glavno jed, pivo in liziko. Slednje mi je bilo malo smešno, a prikupno. Reči moram, da je bila to res lepa izkušnja. Delala sem nekje štiri ure na dan. Prevoz po mestu se mi je zdel drag, zato sem veliko tudi hodila. Več o tem, kako je bilo v Vigu v Španiji, pa si oglejte TUKAJ

5. Raje potuješ sama ali v družbi?
V družbi sem rada, da lahko poročam o svojih dogodivščinah, morda še koga kaj poučim in še sama od drugih kaj novega izvem. Če sem sama, pa najdem tudi kakšne rešitve. Rada se udeležim tudi projektov Erasmus, saj so cenovno v veliki meri pokriti, zraven si ogledam še kakšne znamenitosti in tako spoznam še zanimive ljudi.

6. Ko se s potovanja vračaš domov, za kaj si v naši domovini najbolj hvaležna oziroma kaj najbolj ceniš?
Naše zelene površine in hribe, poraščene z drevesi. Hrane ponavadi ne, saj v tujini vse poskusim, tudi če mi je čudna, kot na primer v Angliji, ha ha.

7. Imaš še kakšno anekdoto s potovanj, ki bi jo delila z nami?
Teh je kar nekaj, čeprav se sedaj težko katere podrobneje spomnim. Fino se mi zdi, če vsaj malo znam jezik države, kamor grem. Učim se več jezikov, težko pa rečem, da katerega res znam. Tako sem na primer v Gruziji ugotovila, da je fajn, če govoriš rusko. Tam sem bila na trekingu v skupini s kar štirimi zdravniki, ki so imeli prave male lekarne zdravil, tako da me sploh ni bilo strah, če bi se kaj zgodilo.

8. Ob koncu pa še, katera destinacija je na vrhu tvojega seznama za naslednji obisk?
To je kar Nova Zelandija zaradi hobitov in Gospodarja prstanov. Hostli HI na Novi Zelandiji so tudi izjemni. Pa Kanada, saj sem nedolgo nazaj pisala en prispevek o njej in me je čisto navdušila.

No, sedaj smo imeli že kar nekaj naših prostovoljcev v Španiji. Če še vedno premlevaš, ali bi tudi ti šel/šla tja ali kam drugam, saj je na voljo kar nekaj držav, za več informacij kontaktiraj kar našo Alenko ali pa nam piši na e-naslov: anja.zepic@youth-hostel.si. Še malo in že si tam!

Prijava