Največja evropska prestolnica Moskva – 2. del

In če nadaljujemo s kulturo, ne moremo začeti odstavka drugače kot z Bolšoj teatrom.

Bolšoj teater je zagotovo najboljše baletno gledališče na svetu in se nahaja v samem središču Moskve ter spada med tiste stvari, ki jih je vsaj enkrat v življenju treba obiskati. Odvisno od lokacije se cene vstopnic gibljejo med desetimi in stotimi evri.

Nedaleč stran se nahaja moskovski Kremelj, kjer je poleg urada predsednika še vrsta zanimivosti, ki jih lahko obiščete. Tudi Kremelj zagotovo sodi na seznam stvari, ki jih morate obiskati. Temu so prikimali tudi pri Unescu, saj so ga leta 1990 uvrstili na seznam svetovne kulturne dediščine.

Pred Kremljem na Rdečem trgu se nahajata tako mavzolej V.I. Lenina kot tudi katedrala Sv. Vasilija Blaženega, ki je najbolj prepoznaven simbol Moskve. In čeprav vsak zase predstavljata povsem drugačno ideologijo in pogled na svet, na Rdečem trgu brezskrbno sobivata že sto let.

Da pa se ne zapletem v naštevanje, kar zagotovo ne sme biti bistvo potopisa, vam posredujem kar se da dober izbor štiridesetih znamenitosti, ki jih je v Moskvi potrebno obiskati, in se posvetim še drugemu delu – prireditvam v Moskvi.

Kot se za največje evropsko mesto spodobi, se poleg dnevnih predstav v gledališčih in koncertnih dvoranah v Moskvi odvijajo večje in manjše prireditve čez vse leto, od razstav preko koncertov in gledaliških predstav na prostem pa do sejmov in tematskih prireditev.

Večje prireditve lahko trajajo tudi nekaj dni ali celo tednov in se odvijajo na več prizoriščih, kot na primer Moskovski mednarodni festival Krog svetlobe, ki se je kar petkrat vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov z največjo projekcijo na vodno površino, največjim številom prižganih iskric, največjo svetlobno močjo in kar dvakrat z največjim projiciranim videom. A naštevanje vseh prireditev v Moskvi bi zahtevalo več kot en sam potopis, zato svetujem vsem, ki se odpravljate v rusko prestolnico, da pred odhodom preverite, kaj se bo v tistem času dogajalo.

Proslava dneva zmage je zagotovo tisti praznik, ki najbolj zaznamuje ne le Moskvo, ampak tudi številne druge ruske kraje, saj je nekdanja Sovjetska zveza za svobodo plačala daleč največji krvni davek izmed vseh, ki so se zoperstavili nacizmu in fašizmu. Ta dan potekajo po celotni Rusiji številne prireditve, ki obeležujejo ta pomemben praznik. Samo v Moskvi so prireditve potekale na nekaj deset lokacijah v parkih, na trgih, na ulicah, po celotni Moskvi pa je bilo možno srečati številne pripadnike Nesmrtnega polka; potomce vojakov Rdeče armade med drugo svetovno vojno, ki se s slikami svojcev in ob petju domoljubnih pesmi poklonijo žrtvam za svobodo in to ne le v Moskvi ali Rusiji, ampak po vsem svetu, od Francije do Indonezije.

Vojaška parada na Rdečem trgu pa je zagotovo tista osrednja prireditev, ki zaznamuje dan zmage in jo poznajo po vsem svetu. Na letošnji paradi ob okrogli 80. obletnici zmage so v mimohodu korakale številne častne čete, tako iz držav bivše Sovjetske zveze kot tudi iz Kitajske, Mongolije, Vietnama, Egipta in nekaterih drugih držav. Proslave ob dnevu zmage pa so sklenili z več ognjemeti v več predelih Moskve in drugih krajih po Rusiji.

V času prireditev ob dnevu zmage velja v Moskvi spremenjen prometni režim, saj je osrednji del Moskve zaprt zaradi priprav na osrednjo prireditev. Prav zato vsem, ki bi želeli Moskvo doživeti v času prireditev ob dnevu zmage, toplo priporočam, da obisk podaljšate za nekaj dni, saj takrat ni možno obiskati ne Kremlja ne katedrale Sv. Vasilija blaženega in niti Kazanske katedrale ali državnega zgodovinskega muzeja, saj se vse našteto nahaja na območju, kjer poteka osrednja prireditev ob dnevu zmage, ko na Rdečem trgu postavijo tribune za obiskovalce.

Svet brez orožja in sovraštva je verjetno nekaj, o čemer vsi sanjamo, a se človeštvo iz vseh vojn v zgodovini ni naučilo prav ničesar. Samo v lanskem letu je bilo za oboroževanje v vsem svetu namenjenih nepredstavljivih 2.700 milijard dolarjev, zaradi česar se vrtimo v začaranem krogu, saj bi lahko z zgolj z dobrim odstotkom tega denarja izkoreninili lakoto. Če pa bi polovico teh sredstev namenili v razvoj ekološkega kmetijstva, okolju prijazne proizvodnje energije, zdravstvu, izobraževanju in kulturi, pa bi vsi živeli v blagostanju in na koncu orožja sploh ne bi več potrebovali. Ampak žal je prekletstvo tega sveta v tem, da revščina ni posledica tega, ker ne moremo nahraniti revnih, ampak zato, ker ne moremo zadovoljiti bogatih.

Prav to razmišljanje mi je rojilo po glavi, ko sem se po zaključku osrednjega dogodka ob 80. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom sprehodil po živahnih moskovskih ulicah. In če je ulic, kjer domujejo restavracije, bari in trgovine, v Moskvi kar nekaj, je med temi najpopularnejša Arbatska ulica, o kateri bomo med drugim spregovorili v tretjem in zadnjem delu tega potopisa. Za konec drugega dela pa se ustavimo še v enem prav posebnem svetišču, ki sicer ne spada med verske objekte, ki jih Moskvi ne primanjkuje, saj najdemo poleg pravoslavnih cerkva tudi verske objekte skoraj vseh svetovnih religij.

Mačje kavarne so tista »svetišča«, ki jih ljubitelji mačk zagotovo obiščemo. V mačji kavarni smo lahko zgolj v prijetni družbi, če se na katero od muc navežemo, pa jo lahko tudi posvojimo. Po Moskvi je kar precej takšnih kavarn, sam pa sem se oglasil v tisti, ki se imenuje Kotofeinaja oziroma »Котофейня«. Nahaja se v središču Moskve.

Tam sem se pogovarjal z Ekatarino Yasmin, katere funkcija se imenuje Velika mačja šefinja, ki je za spletno revijo Globetrotter povedala, da so prvo mačjo kavarno odprli julija 2016, od takrat pa je z njihovo pomočjo kar 450 mačk dobilo nov dom. Trenutno imajo skupno 64 mačk na dveh lokacijah, gre pa za večinoma zapuščene mačke, ki jih primerno oskrbijo in ki lahko do posvojitve svobodno posedajo po kavarni.

Večina ljudi, sploh tistih, ki si doma ne morejo privoščiti mačke, preživijo večji del dneva v mačji kavarni, kar stane približno 15 evrov med tednom in 18 evrov med vikendom, mačjo kavarno pa je možno obiskati tudi za krajši čas in seveda za nižjo ceno, ki pa v vsakem primeru vključuje samopostrežno kavo in čaj ter brezplačen internet. Tako mnogi prihajajo z računalniki in namesto v pisarni delajo v prijetni družbi. Seveda pa imajo mačke tudi imena, med katerimi sem si zapomnil predvsem Borisa Ivanoviča, ki me je večji del obiska budno spremljal.