Največja evropska prestolnica Moskva – 3. del

Arbatska ulica, ki meri približno en kilometer, že več kot pol tisočletja predstavlja glavno sprehajalno ulico Moskve. V svojem nastanku je bila pomembna trgovska povezava, ob njej pa so živeli številni obrtniki. Danes je najpomembnejše območje za pešce, na katerem so številne restavracije, od turških, italijanskih pa do indijskih in ameriških. Tako kot v središčih nekaterih drugih prestolnic je tudi na Arbatski ulici lažje najti turško restavracijo kot tisto s tradicionalno lokalno hrano. Toda z malo potrpežljivosti sem odkril prav posebno restavracijo, ki se imenuje Čeburečnaja SSSR (Чебуречная СССР), ki je urejena v stilu »stolovaje« v Sovjetski zvezi in tako lahko poleg odlične hrane nudi tudi vzdušje, ki te popelje v 70. in 80. leta prejšnjega stoletja.

V restavraciji so poleg tradicionalnih »jedi na žlico«, kot sta mesni juhi boršč in soljanka, na meniju tudi ostale jedi. Med njimi je seveda najbolj popularen prav čeburek, ocvrt mesni žepek, po katerem restavracija nosi ime. Navkljub vzdušju in centralni lokaciji pa so cene hrane in pijače še kako zmerne in zato obisk v vsakem primeru priporočam.

Čeprav je živahnih ulic v Moskvi še precej in so po vseh delih, je druga najbolj popularna zagotovo Nikolskaja ulica, ki povezuje trg Lubjanka z Rdečim trgom, kar pomeni, da je v samem središču mesta.

Nikolskaja ulica je, podobno kot Arbatska, polna različnih trgovin in lokalov, med katerimi so tudi tisti, ki spadajo v sam cenovni vrh in kjer je že ogled cenika adrenalinsko doživetje. A kljub temu se tudi tukaj najdejo restavracije in bari, ki so primerni za popotniško denarnico. Med drugim je to tudi restavracija s hitro hrano Vkusno i točka, ki jo vodi bivši lastnik McDonaldsove franšize, in ponuja praktično enak izbor hrane, o kateri imam sicer svoje mnenje, ki pa ga ne bi bilo lepo deliti.

Za razliko od drugih evropskih mest, kjer ima večina restavracij velike gostinske vrtove, pa so v Moskvi, sploh na omenjenih ulicah, večinoma v notranjosti večjih objektov, kot sta na primer sodobni trgovski center Nikolskaja Plaza in veleblagovnica GUM iz leta 1893. Tam najdemo domala vse prestižne blagovne znamke tako ur, obutve in oblačil kot tudi kozmetike in celo drage znamke koles. Poleg naštetega pa se tudi v GUM-u nahaja nekaj restavracij, od tistih s kaviarjem pa do preprostih prodajaln sladoleda. Tudi če nimate namena karkoli kupiti, se GUM splača obiskati, saj gre za res prestižno in do zadnje podrobnosti urejeno nakupovalno središče.

Glede na spremenjene razmere pa želim za konec odgovoriti še na nekaj praktičnih vprašanj, ki si jih boste zagotovo zastavili, če vas bodo zasrbeli podplati in se boste odločili obiskati Moskvo.

Sam sem v Moskvo letel iz Zagreba preko Istanbula in bil navkljub pričakovanju poostrenega nadzora pri vstopu precej pozitivno presenečen. V času mojega obiska so v Moskvo prihajali številni visoki državniki in zato sem pričakoval nekoliko bolj podroben pregled ter kakšno vprašanje več ob pregledu potnega lista, a v praksi je bilo ravno obratno. Na kontroli potnih listov ni bilo prav nobenih vprašanj, edina posebnost je bila ta, da je pedantna policistka z lupo preverila, ali je potni list morda ponarejen, pri prehodu carinske kontrole pa nihče ni pregledal ne mene ne moje prtljage.

Kako najlažje pridemo do Moskve?

V spremenjenih razmerah, ko so v veljavi številne omejitve, se je potrebno za potovanje v Rusijo nekoliko bolje pripraviti, saj večina nam znanih aplikacij ne omogoča več rezervacije letalskih vozovnic in nastanitev.

Aplikacija, ki sem jo uporabil za iskanje nastanitve, se imenuje OSTROVOK. Tam se najde vse od hostlov pa do luksuznih hotelov. Našel sem enoposteljno sobo brez zajtrka in z lastno kopalnico za približno 30 evrov na noč, in to pet minut stran od postaje podzemne železnice in 45 minut od Rdečega trga.

Kar se tiče letalskih vozovnic, pa je potrebno le-te iskati neposredno pri letalskih družbah, saj iz Evrope v Rusijo letijo zgolj iz Turčije, Srbije in Belorusije. Najcenejše letalske vozovnice za Moskvo so sicer iz Minska, saj jih lahko najdemo že za približno 100 evrov, a je pot do Minska nekoliko bolj zapletena. Po ceni jim sledijo turške letalske družbe, kjer lahko že z bližnjih letališč s prestopom v Istanbulu letimo za nekaj sto evrov, odvisno od spretnosti iskanja in fleksibilnosti datumov. Najhitrejša, a hkrati najdražja povezava pa je iz Beograda.

Kaj pa vizum?

Državljani EU za obisk Rusije potrebujemo vstopni vizum, kar pa lahko po novem uredimo kar na spletu, kjer so zelo precizna navodila zapisana v kar 20 točkah. Vizum velja za enkraten vstop in do največ 16 dni, vključno z dnevom prihoda in povratka. Tiste, ki bi se odločili za nekoliko bolj zapleteno, a cenovno ugodnejše potovanje skozi Belorusijo, pa lahko razveselim z novico, da vsaj do konca leta 2025 državljani EU za vstop v Belorusijo vizuma ne potrebujemo.

Ali je Moskva drago mesto?

Za Moskvo velja stereotip dragega mesta, kar ne drži v celoti. Za razliko od srednjeevropskih držav, kjer je razpon cen med vsakdanjimi in prestižnimi restavracijami še nekako sprejemljiv, to za Moskvo ne velja, in tako se lahko v kakšni vsakdanji restavraciji, kot je na primer zgoraj omenjena Čeburečnaja SSSR, s kakšno mesno juho, čeburekom, preprosto sladico in vrčkom piva okrepčamo za približno 10 evrov. Še ceneje je v kakšni restavraciji s hitro hrano, kjer bomo za preprost meni odšteli okrog 5 evrov. Če zaidemo v katero od prestižnih restavracij, pa nam lahko za kozarec penine brez težav zaračunajo tudi 50 evrov ali več.

Z malo zmernosti lahko torej v Moskvi preživite tudi z omejenim proračunom, saj je možno najti tudi zelo dostopne cene nastanitev, cena javnega prevoza po mestu pa je zanemarljiva.

Zakaj v Moskvo oziroma Rusijo?

Čeprav je v devetdesetih tako Moskva kot Rusija v celoti veljala za precej nevarno destinacijo, so se razmere skoraj v celoti spremenile. Danes se lahko z vidika varnosti primerja z večino evropskih prestolnic. Prav razmere, v katerih pišem ta članek, pa so me spodbudile k temu, da se posvetim krajem, na katere mnogi v teh časih ne pomislijo. Osebno se mi zdi namreč izjemno pomembno, da spoznamo tudi tiste dele sveta, kamor večina trenutno ne zahaja in od koder ne prihaja kaj dosti novic, sploh pa ne dobrih in ki jih poznamo predvsem po stereotipih, ki pa so lahko pravilni ali napačni. A na koncu spoznamo, da imajo mladi v Moskvi popolnoma iste izzive kot tisti v Ljubljani, Berlinu, Pekingu ali Buenos Airesu. Vsem je namreč skupno, da se soočajo z izzivom iskanja prve zaposlitve, rešitve stanovanjskega problema in podobno.

Še stavek za zaključek

Kolikor koli dolgo bi razmišljal, zagotovo ne bi našel boljše misli za zaključek tega potopisa kot te, ki jo je zapisal Mark Twain in s katero zaključujem in vas pozdravljam do naslednjega potopisa: »Potovanje je usodno za predsodke, nestrpnost in ozkoglednost in mnogi ga zato nujno potrebujejo. Širokih, zdravih in dobrodelnih pogledov na ljudi in stvari si ni mogoče pridobiti z vegetiranjem v enem majhnem kotičku zemlje vse življenje.«