Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Po jezeru bliz' Triglava

Ni ga turista, ki se med potovanjem po Slovenije ne bi ustavil v tem čudovitem turističnem mestecu. Lepoto mesta opevajo številne slovenske zimzelene pesmi. Od tukaj izvira najboljša slovenska sladica – kremna rezina, ki ji pogovorno pravimo kar »kremšnita«. Tukaj domujejo pletne, ki ohranjajo svoj izgled že pet stoletij, in še dandanes vozijo turiste po jezeru. Fotografije sladkovodnega alpskega jezera z edinim slovenskim otokom, na katerem stoji cerkvica z zvonom želja, v svetu že skorajda veljajo za sinonim Slovenije. Tukaj si roko podajata eleganca in prestiž. To je mestece, kjer se kultura suvereno postavlja ob bok naravi, ki je v tem delu Gorenjske pustila enega najlepših pečatov svojih stvaritev. Dobrodošli na Bledu.

Vsebina

Otoček sredi jezera, gori pa cerkvica …

Bled je mesto, ki me še ob nobenem obisku ni pustilo ravnodušno. Ravno nasprotno – vedno znova me navduši z vsem, kar ponuja. Bodisi s spokojnostjo in umirjenostjo okoliških planot, z modrino jezera, ki leži pod vznožjem najvišjega vrha Karavank, mogočnostjo skale, na kateri stoji eden najlepših slovenskih gradov, bodisi z živahnostjo obiskovalcev. Eno najstarejših in najlepših turističnih krajev pri nas, ki je ujeto v ledeniško oblikovano pokrajino ob vznožju Julijskih Alp, je v vseh letnih časih prešerno razigrano in živahno. V poletnih mesecih se tukaj tre turistov, ki plavajo v jezeru, ki se ogreje do zmernih 25 oC, pozimi mesto privablja smučarske navdušence na bližnjo Pokljuko. Priljubljena točka plezalcev je skalnata Iglica v Gorenji vasi, marsikdo se spusti v skrivnostno kraško jamo, obišče okoliške hribe, skorajda vsak obiskovalec gorenjskega mesteca pa obišče sotesko Vintgar, ki jo je izdolbla reka Radovna. 
 
V lepem, sončnem dnevu se zdi Bled kot pravljično mesto, ujeto v neokrnjeno naravo. Svojevrstno, nepozabno doživetje je obisk otoka na Blejskem jezeru. Po jezeru vozijo tradicionalni čolni, imenovani pletne, ki še danes izgledajo tako kot nekoč. Zaveslajte sami ali pa to delo prepustite mojstrom, ki vas bodo za nekaj EUR odpeljali do otoka, vi pa se v tem času naužite lepote in spokojnosti rajskih podob. Pletnarji vas bodo pripeljali do 99 čudovitih kamnitih stopnicah, ki vodijo do baročne cerkve Marijinega vnebovzetja. Nekoč so na otoku častili staroslovansko boginjo ljubezni in plodnosti Živo, v 15. stoletju so zgradili enoladijsko gotsko cerkev, v 17. stoletju pa so gotsko cerkev spremenili v baročno, kakršno vidimo danes. Na otoku boste zagotovo slišali katero izmed številnih legend. Ena pravi, da bi naj 152 metrov visok, prostostoječi zvonik izpolnil željo vsakomur, ki na zvonik pozvoni. Preverite!

Ko boš prišla na Bled …

Bled premore številne kavarne in slaščičarne, kjer bi bil greh, da si ne bi privoščili dišeče skodelice kave s pogledom na jezero in odlične kremšnite, ki jo v tem delu Slovenije pripravljajo že stoletja. Jutranjo kavico v družbi prvih žarkov ravno vzhajajočega sonca sem si privoščila na terasi Vile Prešeren na udobnih stolčkih pod belimi senčniki le streljaj od jezera. Aromatična kavica s pogled na otoček, labodjo družino in grad je zagotovo doživetje, ki se ga bom še dolgo spominjala. Sladkosneda kot sem, Bleda nisem mogla zapustiti, ne da bi si privoščila znamenito blejsko slaščico, narejeno iz testa, jajčne kreme, smetane in vrhnje plasti testa, posute z mletim sladkorjem. Slišati je morda preprosto, a v pregrešno dobri slaščici se skrivajo starodavni skrivnostni recepti, mojstrsko oko in več desetletne izkušnje najboljših slaščičark. Njami, jajčna krema z vaniljevim okusom se kar stopi v ustih!  
 
Do gradu, ki se bohoti na strmi pečini, in sem ga pred nekaj minutami še opazovala s terase Vile Prešeren, sem se odpravila po lepo urejeni potki, ki vodi mimo jezera in grajskega kopališča. Sicer se lahko do gradu pripeljete z avtomobilom, a sama sem se na lep, jesenski dan raje odpravila peš in se nadihala svežega zraka. Priznam, malo zadihana, sem prišla na vrh, a pogled z grajskega obzidja je poskrbel, da sem v hipu pozabila na strmo pot. Z gradu se razlega čudovit pogled na modrozeleno jezero, okoliške gore in neokrnjeno naravo Triglavskega narodnega parka v daljavi. Če imate čas, priporočam obisk grajske tiskarne, zeliščarske galerije, kovačnice in vinske kleti. 

Pojdi spet na Bled

Le streljaj iz središča mesta, približno 4 km severozahodno od Bleda, leži soteska, ki jo je izdolbla reka Radovna. Z avtomobilom sem se odpravila po sivi cesti, kamor so me usmerjale table z napisom Blejski vintgar. Parkirala sem na urejenem makadamskem parkirišču in se odpravila po 1,6 km dolgi poti. Morda se sliši veliko, a nezahtevna, ravna pot tik nad vodnimi brzicami je tako očarljivo lepa, da hitro pozabiš, koliko si že prehodil. Nepozabno doživetje zagotovljeno! Stene soteske, ki jo je na svoji poti proti Savi izdolbla reka Radovna, se mestoma zožijo in spet razširijo. Vlaga v soteski je poskrbela, da so se moji zravnani lasje v hipu skodrali. Nekoliko spolzki leseni mostovi in galerije vodijo tik nad brzicami in tolmuni tako kristalno čiste vode, da sem si jo v tistem hipu zaželela ujeti v dlani in popiti. Soteska se konča s strmim in glasnim 16-metrskim slapom Šum. 
 
Ko je sonce začelo zahajati, sem se odpravila nazaj do mesta in poiskala hostel Bledec. Polna lepih vtisov po celodnevnem raziskovanju prekrasne Gorenjske sem se odpravila na lov za mehko in udobno postelje. V enem lepših slovenskih hostlov me je pričakalo prijazno osebje. Hostel pod blejskim gradom, v starem, mirnem vaškem središču, me je že ob vhodu navdušil s prepletom stare tradicije in sodobnega pridiha. Receptorka me je odpeljala v eno izmed 12 povsem na novo preurejenih sob s 3 do 8 ležišči in lastnimi kopalnicami. Sveže brisače, mehka posteljnina, brezžičen internet in restavracija s pestro ponudbo hrane in pijače po ugodnih cenah so poskrbeli, da sem se tukaj počutila udobno in prijetno. Po tuširanju in skodelici zeliščnega čaja sem navdušena od super doživetij tega dne hitro zaspala. 
 
Naslov in podnaslovi v članku so »izposojeni« iz naslovov in verzov slovenskih pesmi, ki so ponarodele. 
Po jezeru bliz' Triglava – gre za prvi verz slovenske zimzelene pesmi Po jezeru, pesem je napisal Miroslav Vilhar
Otoček sredi jezera, gori pa cerkvica – prvi in drugi verz slovenske viže ansambla Avsenik
Ko boš prišla na Bled -  naslov zimzelene pesmi Bojana Adamiča, prvič jo je zapela Jelka Cvetežar
Pojdi spet na Bled – naslov slovenske popevke, ki jo je strokovna žirija ocenila za najboljšo popevko leta 1962, avtor pesmi Franc Podjed, pesem je zapela Majda Sepe

Sorodni članki

Rezervirajte oglede, zanimivosti in znamenitosti 10% ceneje

Prijava