Prvi konec tedna v novem letu sva s fantom preživela na Notranjskem, natančneje v eni luštni, majhni vasici Stari trg pri Ložu. Vasica je na severu obdana z Bloško Polico, na jugu z gozdnim rezervatom Snežnik, na zahodu pa z gozdovi, za katerimi se nahaja presihajoče Cerkniško jezero. Notranjska je verjetno res manj znani predel Slovenije, a zaradi tega nič manj zanimiv. Zaradi propustnega kraškega apnenca se je razvil prav poseben in zanimiv svet z edinstvenimi geografskimi in meteorološkimi značilnostmi, ki jih drugod po Sloveniji ne najdemo. Tukaj sta zanimivi jami Rakov Škocjan in vodna jama Križna jama. Posebnost je tudi edino presihajoče jezero v Sloveniji in eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Ko je polno, je Cerkniško jezero na površini 30 km2 največje jezero v Sloveniji. Od tukaj izvirajo najstarejše smuči v Evropi – bloške smuči. V neposredni bližini na Slivniškem hribu pa je – kot pravi mit – zbirališče čarovnic. Le streljaj iz občine Bloke stoji čudovit, romantični grad Snežnik. Zadnje čase pa je Notranjska vse bolj zanimiva destinacija zaradi opazovanja medvedov. Proti Notranjski sva se odpravila v petek po kosilu in ostala do nedelje.
Najina prva postojanka je bil Zavrh, kjer sva iskala ostanke rojstne hiše Martina Krpana, ljudskega junaka, ki je v slovenski mitologiji še vedno zelo živ. Bil je pogumen in iznajdljiv, na svoji kobilici je tihotapil angleško sol iz Trsta proti Dunaju. Zaradi moči je ponj poslal dunajski cesar, da bi premagal Brdavsa. Od hiše je ostal le temeljni kamen. Le nekaj sto metrov stran stoji cerkev svetega Urha.
Vrnila sva se proti glavni cesti (748), ki vodi do Starega trga pri Ložu. Poiskala sva Youth Hostel Ars Viva, ki sodi v mrežo hostlov Hostelling International. Tukaj sva prespala dve noči. Nad hostlom sva bila očarana, počutila sva se domače. Hostel je zgodba o gostoljubju, prijaznosti, čudovitih ljudeh, pogumnih in nenavadnih idejah ter do potankosti izdelanih detajlov. Nekdanje kmečko poslopje je danes prijeten in urejen hostel z lepimi sobami in kopalnicami, čitalnico, računalnico, velikim parkiriščem in polnilnico za dva električna avtomobila, amfiteatrom, v izgradnji pa sta še bazen, pokrit s skednjem, in jedilnica. Imetniki kartice HI prejmete ob rezervaciji na njihovi strani 10-% popust pri nočitvi. Več informacij in fotografij o hostlu pa najdete v članku tukaj.
Zjutraj sva zgodaj vstala in se odpravila do gradu Snežnik. Že prihod do gradu je veličasten, saj se za kamnitim mostom (ki je trenutno v prenovi) začne lep drevored. Romantični dvorec se nahaja na jasi, obdan z gozdovi in drevoredom, očarljivo okolico, odmaknjen od mestnega vrveža. V ribniku pod gradom se zrcali grad, zato so fotografije čudovite. Obiskala sva njegovo notranjost, ogledi so vsako polno uro, z začetkom ob 10. uri. Obisk je možen le z grajskim vodičem, ki pozna vse zanimivosti in prigode, ki so se dogajale na gradu. V gradu je veliko razstavnih eksponatov, ki so zgodovinskega in kulturnega pomena. Imajo ogromno lovskih trofej, v poročni sobi je eden izmed petih najstarejših klavirjev v Sloveniji, v kleti prvi primerek hladilnika, v knjižnici luteranska Biblija, v jedilnici pa med drugim ohranjeni jedilnik za kneze in služinčad. Več o gradu Snežnik si lahko preberete tukaj. S kartico HI pa prejmete 10-% popust pri nakupu karte.
Ko sva se vozila proti Staremu trgu, sva na hribčku zagledala cerkev. Prepričana, da bova tam našla dober razgled na dolino, sva se – malo s pomočjo Googlovih zemljevidov in veliko po občutku – odpravila po gozdnih stezah. Pri osamljeni kmetiji sva parkirala, nadaljnjih 900 metrov pa prehodila. Do vrha hriba vodi pot med kapelicami križevega pota, na vrhu Križne gore pa je čudovit razgled na Lož, Bloke in Cerkniško jezero.
Popoldan sva obiskala Križno jamo. Ob 15. uri imajo vsako soboto in nedeljo voden ogled jame, vstopnina je 10 evrov na osebo. 15 min pred ogledom sva bila pri jami, dobila nepremočljive škornje in svetilko. Obisk res priporočava, saj je jama čudovita in turistično precej manj oblegana kot npr. Postojnska, po svoje pa je še pristnejši primerek kraške jame. Edina razsvetljava v jami so bile namreč svetilke, ki smo jih imeli s seboj. V jami smo – poleg kapnikov – občudovali netopirje, ki so viseli/spali s stropa. Jamska vodnica nas je popeljala po približno 1/10 jame, večji del smo šli po kopnem, zadnji del pa smo si ogledali s čolnom. Za nekaj trenutkov smo ugasnili svetilke in se prepustili stoodstotni temi. Jamo si je ob predhodni rezervaciji možno ogledati tudi kot 4-urni ali 7-urni ogled s čolnom, Društvo ljubiteljev Križne jame pa bdi nad določenim številom tovrstnih ogledov z željo, da bi jamo v čim večji meri pustili kot naravni habitat s čim manjšimi posegi človeka.
Zadnji dan sva si ogledala Napoleonov most v kraju Velike Bloke nad potokom Bloščica, popoldne pa sva sončne žarke ujela na Bloškem jezeru. Okrog jezera je prijetna, nenaporna pot. Ob jezeru je prav lušten leseni medved ribič, nad katerim bodo najbolj navdušeni otroci. Zanje je namenjeno tudi veliko igrišče, vodna drča – skakalnica v jezero, leseni ležalniki nad jezerom. Bloško jezero je prijetna destinacija tako poleti kot pozimi, zlasti poleti mora biti tukaj pravi raj.
Najine dogodivščine pa si lahko ogledaš tudi v kratkem filmčku tukaj.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | RPC
