Pot smo nato nadaljevali proti drugemu največjemu mestu na Islandiji, Akureyriju. Med vožnjo sem ponovno občudovala, kako umirjen je promet na Islandiji. Nihče ne prehiteva po nepotrebnem, vsi se držijo omejitev in se ne ozirajo na druge. Če jih ogovoriš? Takrat se pogovor hitro razvije in postane topel in živahen. Zelo podoben občutek smo imeli na Finskem. Finci delujejo zadržani, a so v resnici izjemno prijazni in topli ljudje, ki samo čakajo, da jih nekdo ogovori.
Za nočitev smo si izbrali mirno lokacijo nekaj minut izven Akureyrija ob obali, kjer je nekoč stalo največje srednjeveško pristanišče severne Islandije Gásir.
Gásir je pomembno arheološko najdišče, ki je v srednjem veku predstavljalo glavno pristaniško in trgovsko središče severne Islandije. Do 16. stoletja so tam trgovali s cenjenimi dobrinami, kot sta žveplo in lovski sokoli. Danes so še vedno vidne sledi nekdanjega trgovskega pristanišča, ob katerih informativne table obiskovalcem ponujajo vpogled v zgodovino tega kraja.
Vsako leto julija zgodovina v Gásirju znova oživi. Na prizorišču poteka Srednjeveški sejem, kjer številni udeleženci s pomočjo uprizoritev prevzamejo vloge srednjeveških trgovcev, obrtnikov in prebivalcev. Vse aktivnosti se odvijajo na rekonstruiranem zgodovinskem mestu in obiskovalcem ponujajo edinstveno priložnost, da se za trenutek prestavijo v preteklost.
Za nas je bil Gásir predvsem mirno zavetje za prenočevanje, obdano z naravo, zgodovino in tišino, ki je tako zelo značilna za islandski sever.
Zjutraj nas je prebudilo prijetno islandsko jutro. Po zajtrku smo se odpravili na krajši sprehod po Akureyriju, majhnem, a zelo prijetnem mestu, ki mu domačini pravijo kar »glavno mesto severa«.
Naredili smo nekaj fotografij, se ustavili v trgovini Bónus, da smo dopolnili zaloge in oskrbeli avtodom z vodo na bližnji bencinski črpalki. Nato smo že nadaljevali svojo pot nazaj proti Keflavíku, saj se je naše potovanje po Islandiji bližalo koncu.
Približno pol ure vožnje izven Akureyrija pa smo sredi ničesar bolj po naključju naleteli na naravne termalne kopeli. Iskali smo jih že nekaj dni, a si nismo želeli tistih množično obiskanih kopališč. Želeli smo nekaj bolj intimnega, mirnega, naravnega. In končno nam je uspelo ravno dan pred zaključkom naše poti.
Kopali smo se v topli vodi, obdani z naravo, daleč od turistične gneče ter s pogledom na hribe in jezero. Bil je popoln trenutek sprostitve in zaključka skoraj popolnega kroga okoli Islandije.
Ker smo imeli tisti dan še dovolj časa, smo se odločili, da pot še malce razširimo proti severu in raziščemo še del, ki ga sprva sploh nismo načrtovali. Naš cilj je bilo ribiško mestece Siglufjörður, skrito med fjordi ob severni obali Islandije.
Ko smo prispeli tja, nas je pričakala prava zima. Temperature komaj nekaj stopinj nad ničlo, na okoliških hribih pa sneg, ki se je še vedno zadrževal kljub pomladnemu datumu. Stežka si predstavljam, kako hladno mora biti tukaj v pravih zimskih mesecih.
Po nekaj kilometrih smo našli mirno jezero s prelepim razgledom in se odločili, da bomo zadnjo noč prespali prav tam, na poti do Keflavíka in našega leta nazaj domov, ki smo ga imeli naslednji dan.
To je bil naš zadnji dan na Islandiji. Let smo imeli ob 19.00, do Keflavíka pa nas je čakalo še približno tri ure vožnje z lokacije, kjer smo prespali. Kljub temu nismo hiteli, saj smo imeli dovolj časa, da smo še zadnjič v miru uživali v lepotah islandske narave.
Med vožnjo so nas, tako kot vse dni poprej, spremljali islandski konji, ovce, ki so se pasle vsepovsod, in pogledi na neskončno prostranstvo. V času potovanja smo imeli srečo videti vse živali, ki sem si jih želela: tjulnje, kite in puffine. Naša pot se ne bi mogla lepše končati.
Hrano smo kupovali v trgovinah in jo pripravljali v avtodomu. Tako smo prihranili kar precej, saj so cene v restavracijah izjemno visoke za naše razmere. Prav tako restavracij ni povsod, kot tudi ne bencinskih črpalk. Načrtovanje in priprava sta za obisk Islandije ključna dejavnika, da ne ostanete lačni ali pa celo s praznim rezervoarjem.
Za »kruzanje« po Islandiji osebno priporočam najem avtodoma, saj omogoča precej več svobode in privarčevanega časa. Nismo razmišljali, kje bomo jedli ali spali, nismo lovili apartmajev ali restavracij. Bili smo preprosto tam, kjer smo si želeli biti. Morate vedeti, da na Islandiji restavracij in apartmajev ne najdete kar vsepovsod.
Avtodom smo vrnili dve uri pred letom, kar je bilo več kot dovolj. Svetujem pa, da si res vzamete dovolj časa za vračilo, saj ekipa vozilo temeljito pregleda, za kar so si vzeli celo uro.
Ja, nič, to je to. Upam, da ste uživali ob branju potopisa po Islandiji.
Þakka þér kærlega fyrir! (najlepša hvala!)
Copyright (©) 2010 - 2026 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | | RPC
