Skušnjave bele obale – Costa Blanca

Nič čudnega ni, da lahko tukaj vsak najde nekaj po svojem okusu, in to vse leto. Dobrih dvesto kilometrov obale se namreč ponaša s prijetno sredozemsko klimo in obilico sončnih dni. Tako je v najbolj priljubljenih krajih živahno tudi pozimi, še posebej v letoviškem mestu Benidorm, nad katerim se navdušujejo tako ljubitelji hrupnih zabav kot tisti, ki raje raziskujejo naravne lepote. Benidorm s svojimi številnimi stolpnicami spominja na kakšno ameriško letovišče.

Mesto je prijetno urejeno ter zelo prijazno do peščev in kolesarjev. Leži ob več kot kilometer dolgi peščeni plaži, na kateri se mnogi tudi januarja predajajo sončnim žarkom. Najbolj pogumni tudi zaplavajo, deskarji v neoprenskih oblekah pa se na temperaturo morja tako ali tako ne ozirajo. Benidorm se ponaša z majhnim, a privlačnim starim mestnim središčem, ki se stiska okoli cerkve na skalnem rtu. Zaznamujejo ga razgledne terase, s katerih lahko občudujete slikoviti zaliv z okolico. Mesto in bližnje zalive je najbolj enostavno spoznavati s kolesom, po možnosti z električnim, saj je treba premagati kar nekaj klancev.

Gastronomske skušnjave

Španska hrana je zelo raznolika in tako se ni težko razvajati, še posebej v bližini obale, kjer prevladujejo morske dobrote. Le urniku domačinov se morate prilagoditi, saj si privoščijo zajtrk okoli devete ure zjutraj, večerjo pa šele po deveti zvečer. Vmes je čas za kosilo ali še raje raznovrstne prigrizke, imenovane tapas ali pinchos. Zraven skoraj obvezno sodi kak kozarec vina, najraje lokalnega, saj se regija ponaša tudi z odličnimi vini. Vinograde so zaradi težkega dela v preteklosti v veliki meri opuščali, toda zadnja desetletja postaja vinogradništvo z novimi pristopi spet privlačno in donosno, zlasti pridelava najbolj kakovostnih in avtohtonih vin.

Vinogradi se razprostirajo v notranjosti, ki je presenetljivo hribovita in predstavlja številne možnosti za izlete. Podate se lahko na raziskovanje slikovitih rečnih dolin, kraških jam ali jezer. Obiskati velja tudi katero izmed vinskih kleti, saj v mnogih sprejemajo obiskovalce in pripravljajo degustacije.

Eno izmed privlačnejših sem našel pri kraju Teulada. Družinsko posestvo je znano pod imenom Montesanco, njihovi vinogradi pa se razprostirajo ob vznožju markantnega skalnega osamelca. Pridelujejo predvsem belo grozdje moskatel (muškat), iz katerega so nekoč pridobivali odlične rozine, danes pa večino predelajo v vina znamke Mon. Zvesti so tradicionalnim postopkom gojenja trte, obenem pa uporabljajo sodobne metode zorenja in staranja vina. Večino del opravljajo ročno, vključno s trgatvijo. Trto gojijo na ekološki in biodinamični način, kar pomeni, da ne uporabljajo umetnih pripravkov in v največji možni meri upoštevajo naravne zakonitosti. Vinska klet je urejena v stari vinogradniški zgradbi, nekdanjo sušilnico rozin pa so uredili v restavracijo.

Skozi zastekljene oboke se gostom ponujajo idilični razgledi na vinogradniško krajino. Tu potekajo degustacije njihovih vin, postreženih v družbi lokalnih dobrot – mesnin, sira, oljčnega olja. Za dobrodošlico običajno postrežejo penino (cava), potem pa se zvrsti nekaj belih in rdečih vin, pospremljenih z navodili someljejke, katere vlogo je prevzela Nizozemka Denise, ki si je ta del Španije pred leti izbrala za novi dom.

Ena večjih vinarn te regije je vinska klet Xalo, poimenovana po kraju, v katerem se nahaja. Gre za zadružno pridelavo, pri kateri sodeluje več kot tristo vinogradnikov. Njihova več kot šestdesetletna tradicija se odraža v širokem asortimentu vin v vseh cenovnih razredih, proizvajajo pa tudi vermut in desertno vino mistela. Tudi tu poteka vodena degustacija ob spremljavi suhomesnatih dobrot in sira. Za prijetno in poučno druženje je poskrbel Ximo, odličen poznavalec vin, ki zna na zabaven način predstaviti pridelavo in vse prednosti njihovih vin, ki lahko zadovoljijo vsakega kupca. O slednjem pričajo tudi številne nagrade.

Vinsko klet Claudio sem si zapomnil po izvrstni penini. Majhno družinsko podjetje vodita Nizozemka Thamar in njen španski soprog Claudio. Thamar se že več kot desetletje posveča prodaji vina, pred nekaj leti pa sta se s Claudijem odločila, da začneta pridelovati tudi svojega. V okolici mesta Xàbia sta našla zapuščene vinograde in začela gojiti pretežno bele sorte grozdja. V spoštovanje delu predhodnih vinogradnikov sta svoja vina poimenovala recordare (spominjati se). Thamar pripravlja vodene degustacije, na katerih je še posebej veliko zanimanja za penino, ki se ponaša s prijetno aromo in sadnim okusom. Odlična pa so tudi ostala vina, predvsem rdeče, ki običajno hitro poide. V vinski kleti namreč letno pridelajo le nekaj sto steklenic posameznih vrst vina.

Vedno več domačinov in tujcev, ki so našli svoj drugi dom ob Beli obali, spoštuje naravo in tradicijo. Tako Eduardo Fernandez v kraju Xàbia na ekološki način prideluje med. Panje ima postavljene ob vznožju gore Montgó, ki predstavlja naravni rezervat. Območje se ponaša z zelo raznovrstnim živalstvom in rastlinstvom. Med drugim tod uspeva tudi nekaj endemičnih rastlin.

Eduardo poleg medu iz čebeljega voska in aromatičnih rastlin izdeluje tudi sveče in dišave ter vodi delavnice in seminarje, povezane s čebelarstvom. V okolici panjev je na visokem borovcu uredil razgledno ploščad, kjer potekajo tudi delavnice sproščanja. Čebelarsko dejavnost trži pod imenom Miel Montgó. Eduardo sodeluje s podjetjem za urejanje vrtov Jardin Sostenible.

Ustanovitelj Jan Jacob van Eijle se svojih projektov loteva na trajnostni način, kar je mogoče spoznati na njegov domačem vrtu, ki spominja na mali paradiž. Vrt je poln tropskega in mediteranskega rastlinja, eksotičnih sadnih dreves in cvetočih grmov. V njem občasno prirejajo različne kulturne dogodke.