Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Gremo v Vietnam

Priznam, Vietnam je bil dolgo na spisku mojih popotniških želja a me je od obiska kar nekajkrat odvrnila domnevno zapletena pridobitev turističnega vizuma. Po ogledu spletnih strani vietnamskih agencij, ki ponujajo pomoč pri pridobitvi vizuma, sem se odločil za eno izmed priporočljivih - Vietnam visa center in po plačilu pristojbine za nekakšno obvezno odobritveno pismo, je bila stvar urejena v nekaj dneh. Z agencijskim potrdilom sem na letališču v Saigonu v nekaj minutah brez težav dobil potreben vizum... 
 

 
Ob pozni nočni uri me je skrbelo, kako priti v mesto. Znanec je potožil, da je pošteno preplačal vožnjo. Usedel se je namreč v prvi taksi, ki je bil prost. Po polurni vožnji je števec taksimetra kazal ceno v višini 40 ameriških dolarjev, kar je bilo kar štirikrat preveč! Števec je bil očitno prirejen! Toda nesrečnež se sredi noči in v neznanem mestu ni mogel pregovarjati in je pač plačal drago izkušnjo. Od takrat se je posluževal le še najbolj znanih in načeloma varnih taksijev družbe Mai Linh in Vinasun. Ker sem se želel izogniti neprijetnim izkušnjam sem za prvi prevoz naročil kar transfer preko podjetja Green path transfers. Izkušnje potnikov na forumih so bile pozitivne in tudi moja vnaprej plačana vožnja do hotela je minila hitro in brez zapletov.
 
 
Popotniška četrt
Nameraval sem prespati v enem izmed vietnamskih HI hostlov, toda žal ni bilo na voljo proste sobe. K sreči sem le nekaj sto metrov stran našel cenovno ugodno prenočišče. To tudi sredi noči ni bilo težko, saj je v okolici ulice Pham Ngu Lao na desetine hotelov in penzionov. Tu se zadržuje velik del turistov, saj poleg poceni prenočišč vabi tudi pisana ponudba trgovin, turističnih agencij, lepotilnih salonov in še bolj privlačna ponudba številnih gostinskih lokalov. Cene so za naše razmere ugodne a vseeno se velja malo potruditi, saj se med posameznimi lokali lahko precej razlikujejo. V Vietnamu že dolgo znajo prilagoditi ponudbo turistom in tako te  na vsakem koraku vabijo s kakšno posebno ponudbo v smislu kupiš enega dobiš dva, happy hour in še kaj. 
 
Življenje v tem delu mesta poteka dobesedno na ulici. Ob njej se nepretrgoma vrstijo lokali z mizami na pločniku. Kjer ostaja še kaj prostora proti večeru oživijo številne poulične restavracije, ki predstavljajo le premično stojnico z gorilnikom a se postavljajo s presenetljivo ponudbo jedi in to po najugodnejših cenah. Gostom postrežejo na majhnih mizicah in stolih, ki jih postavijo na pločnik, ko zmanjka prostora pa kar na cesto! Tako so najbolj prometne ulice pozno v noč polne živžava med katerim se le stežka prebijajo motoristi in vozniki avtomobilov. Zaradi dostopnih cen se tudi mladi Vietnamci radi zadržujejo tu in se ob hrani ter pijači družijo pozno v noč. Priljubljeni so tako koktejli, kot dobro domače pivo (Saigon, Hanoi, Huda), pa tudi sveže stisnjeni sokovi iz tropskega sadja gredo odlično v promet. Nekatere restavracije so urejene na strehah najvišjih zgradb. Te je vredno obiskati zaradi enkratnega razgleda na živahno dogajanje daleč spodaj in še bolj zaradi pogleda na privlačno poslovno četrt, ki se ponaša z nekaj atraktivnimi nebotičniki. 
 
 
Nekega večera sem naletel na zanimiv lokal Cafe Zoom.  Pritegnile so me starodobne vespe znanega italijanskega proizvajalca, ki so bile parkirane pred njim. Tudi notranjost je bila tematsko urejena s posterji, fotografijami in celo posameznimi deli teh priljubljenih motorjev. V restavraciji sem si privoščil odlične rakce v karijevi omaki, vabljive pa so bile tudi druge jedi, nekatere (hamburgerji) bolj pisane na kožo ameriškim in evropskim turistom. Zgovorna natakarica je mimogrede razkrila skrivnost starih motorjev – lokal jer namreč tudi sedež agencije Vietnam vespa adventures, ki organizira vožnje z motorji po mestu, bližnji okolici ali celo na nekajdnevne ture. Ni me bilo težko prepričati in poldnevna avantura na zadnjem sedežu motocikla je bila eden najprivlačnejših izletov na tokratnem potovanju. 
 
 
Motorji, danes sicer pretežno sodobni japonski, so namreč nepogrešljiv del vsakdanjega življenja Vietnamcev. Avtomobili so za povprečno družino predragi, poleg tega pa je v večni mestni gneči z njimi potovanje tudi mnogo počasnejše. Tako so ulice noč in dan preplavljene s tisočerimi hupajočimi vozili. Na njih se  vozi tudi do pet oseb, vključno z dojenčki ali celo kakšnim hišnim ljubljenčkom. Da o kupih prtljage, ki jo uspejo pritrditi na provizoričen način niti ne govorim. Med vožnjo z motorjem sem se ob brenčanju in šviganju sem ter tja počutil, kot bi se pridružil roju čebel. Podobnega občutka pa sem bil deležen tudi kot pešec. Prečkanje najširših prometnih cest je namreč prava avantura, saj so semaforji bolj za okras, pred pešcem pa se nihče ne ustavi! Na cesto je potrebno vseeno pogumno zakoračiti in se počasi pomikati naprej. Motoristi ne vozijo prehitro in se pešcem elegantno izogibajo. Zmede jih le, če se kateri ustavi ali celo naredi korak nazaj. Zato tega nikar ne počnite med prečkanjem ceste v Vietnamu!
 
 
Odlična hrana
Poleg kaotičnega prometa mi je že od prvega dne ostala v spominu odlična hrana. Vietnamska kuhinja je nastala pod vplivom Kitajcev, Tajcev in drugih okoliških ljudstev. Njihove jedi niso pekoče, zanje pa je značilno dodajanje ribje omake. Omaka je na videz podobna sojini in je tudi pripravljena na podoben način, le da za osnovo namesto soje fermentirajo ribe. Temu primeren je tudi ne najbolj privlačen vonj! A okus je prijeten, še posebno v kombinaciji s številnimi dodanimi zelišči in začimbami. Poleg pomladanskih zavitkov, različnih zelenjavnih, ribjih in rakovih jedi, sem se najbolj navduševal nad značilno vietnamsko juho imenovano pho. Juho z rezanci iz riževe moke, mesom in obiljem skoraj surove sveže zelenjave domačini uživajo že za zajtrk, nadomesti pa lahko tudi kosilo ali večerjo, saj jo postrežejo v veliki posodi. Ker sem želel izvedeti nekaj kuharskih skrivnosti, sem v kraju Hoi An obiskal Morning glory, eno izmed najbolj znanih vietnamskih restavracij v katerih prirejajo poldnevne kuharske tečaje že vrsto let. Po obisku lokalne tržnice, kjer smo spoznali številne nepogrešljive sestavine vietnamske kuhinje, je sledil tečaj pod budnim očesom kuharske mojstrice Vy. Na moje navdušenje smo med drugim skuhali juho pho, pripravili zelenjavno omako kot prilogo k piščančjemu nabodalu in si omislili solato iz zelenega manga. Ja, mango je užiten tudi nezrel. Običajno ga nastrgajo v solato z dodatkom limete, mete in začimb mi pa smo dodali še popražene arašide in sezamova semena. Njam!
 
 
Tokrat sem imel kljub poplavi informacij v elektronskih medijih s seboj klasično popotniško biblijo, turistični vodnik Vietnam. Izkazal se je za zelo dobrodošlega. Najprej kot nepogrešljiv pripomoček pri spoznavanju države in načrtovanju potovanja potem pa za sprotno odločanje pri raziskovanju posameznih krajev. Odločil sem se za knjigo legendarne založbe Lonely Planet, ki je še danes vodilna na tem področju. Podatki v vodniku so aktualni in ravno prav uravnoteženi, da lahko zadovoljijo zahteve različnih uporabnikov. Tudi omenjene cene se večinoma ujemajo z dejanskimi. Z izjemo vstopnin v največje turistične atrakcije, ki so jih Vietnamci v zadnjem letu pošteno podražili.
 

Sorodni članki

Prijava