Svet čaka nate

Ko sem dve leti nazaj doma povedala, da grem sama v Španijo preko HI Connect programa in da ne vem, koliko časa bom tam, je za nekaj sekund nastala mrtva tišina. No, potem pa sem vsaki dan odgovarjala na tisoč vprašanj in tišino sem zopet doživela šele, ko sem ŽIVA in ZDRAVA prispela nazaj.

Glede na to, da je bila Španija moje prvo samostojno potovanje v neznano, je vse zanimalo, zakaj grem, kaj bom imela od tega ter kako, za vraga, si upam. Ravno v tem času se je v Evropi dogajalo veliko, tako da sem konstantno poslušala o teroristih, bombah in o tem, da ne bom prišla nazaj, da naj ne hodim nikamor. Saj zaradi tega greš, kajne? Da boš zaprta v hostlu noč in dan! Ker potovanje te lahko ubije. Aha! Poskusi rutino. To te bo ubilo.

Točno tista Španija me je potisnila naprej. Spremenila moj pogled na svet, spremenila mene kot osebo in sem ji zelo hvaležna.

Ko enkrat začneš potovat, se ne ustaviš več. Moj seznam potovanj, na katera se želim podati, je vsak dan večji in večji. In če sem iskrena, me ne zanimajo Maldivi, ne prepričajo me New York, Los Angeles ali kaj podobnega. Pa ni nič narobe s tem, da bi šli v New York ali pa na Maldive. Ampak jaz sem bolj za manjše države, manjša mesta, kraje, ki niso ravno turistični. Ne maram gneče, preveč ljudi, nabitih cen samo zaradi tega, ker si v Parizu. Pa sem bila v Parizu, preplačala taksi, končala na policijski postaji in zamudila avtobus za na letališče … No, videla sem tudi Eiffelov stolp, ki me, žal ni prepričal.

Mene je navdušil Dvigrad. Mene je navdušila vasica v Tuniziji, kjer sem se lahko pogovarjala z domačini, igrala z otroki. Malenkosti, ki si jih bom zapomnila do konca življenja. Stvari, zaradi katerih začutiš mesto, začutiš domačine in njihov način življenja, trenutki, ko se počutiš kot da si tam doma.

Ko potujem, rastem. Grem in pridem nazaj. Doma je vse isto, samo jaz nisem ista. Vsako potovanje me spremeni. In to je tisto, kar šteje.

In ne, ni potrebno veliko denarja! Ne rabiš delat celo življenje za eno potovanje. Vse, kar rabiš, je dobra organizacija. Vsako svoje potovanje načrtujem do potankosti, berem, iščem, pozanimam se. To je moj način, ker sem perfekcionist in ker me vse zanima. Daleč od tega, da si ne privoščim. Spala sem v hostlu in v hotelu, jedla sem zajtrk za 1 € in za 10 €, kakor mi je takrat ustrezalo. Ampak zagotovo bom rajše izbrala kosilo, narejeno pred mano, na stojnici na ulici kot tisto v restavraciji. Takšna sem. Vmes bom še malo poklepetala s “kuharjem”, malo se bomo nasmejali, še kaj novega bom izvedela in polnega trebuha bom šla naprej.

Dejstvo je da se današnji dan ne bo nikoli več ponovil. Dejstvo je da dandanes vsi delamo po cele dneve, da bi imeli čim več denarja, da bi si kupili čim boljši avto, da bi zgradili čim večjo hišo, da bi si kupili veliko oblek. Materialne stvari so nas čisto prevzele, kar je žalostno.

Današnji dan se ne bo nikoli več ponovil. Kaj si pa ti naredil danes? Zbudil si se ob 6. uri, šel v službo, prišel domov ob 14. uri, utrujen, seveda. Malo si zaspal, ura je že šest. Tudi doma je treba kaj naredit. Pa si naredil. Ura je 21, jutri zopet služba, torej treba je iti spat. In si šel spat. In je vsak dan isti. Ljudje smo sprogramirani. Dandanes je najbolj pomemben denar. Tisti dopust, ko greš enkrat na leto na morje je dovolj? Vem da ni.

Današnji dan se ne bo nikoli več ponovil. Izkoristi ga! Izkoristi vsak trenutek. Vzemi si prost vikend, preživel boš tudi brez tega denarja. Pojdi! Kamor koli. Ne rabiš daleč. Ne rabiš oblekice iz tvoje najljubše trgovine. Namesto nje si privošči enodnevni izlet v neznano. Obleko boš nosila 2 meseca in konec, bo že dolgočasna, nezanimiva, prevečkrat si jo oblekla, ljudje so te že prevečkrat v njej videli, tako da bo končala nekje v kotu. Tisto, kar pa doživiš, ko se malo premakneš iz vsakdanjega okolja, pa ne bo končalo v kotu. Tisto bo ostalo v spominu za vedno.

Vzemite si čas, premaknite se malo, denar ni vse, naredite nekaj zase. Ko potuješ, delaš na sebi. Ko potuješ, si ti tisti, ki se spreminja. Ko potuješ, se ti odprejo obzorja. V tem svetu si ti tisti, ki šteje! Noben denar, noben avto, nobena hiša. Denarja nikoli ne bo dovolj, avti bodo vedno boljši, hiše bodo vedno lahko večje in lepše. Ti boš pa lovil denar celo življenje in en dan se boš zbudil, star in siv, in kaj potem? Kaj boš povedal vnukom, kaj si doživel, ko si bil mlad? Kam so šla vsa tvoja leta? Kako si porabil svoj čas?

Svet čaka nate! Samo pojdi!

Malanović Šejna