Apulija je ena izmed 20 italijanskih dežel, ki leži med Jadranskim in Jonskim morjem na skrajnem jugovzhodu države. Kot pričajo številne izkopanine, je bila gosto naseljena že v predzgodovini. V 3. stoletju pr. n. št. jo je osvojilo Rimsko cesarstvo in sledil je razvoj regije v eno izmed najpomembnejših pristanišč za trgovino z vzhodnim Sredozemljem. Po padcu Zahodnega rimskega cesarstva so se za oblast nad Apulijo borili različni narodi vse do 19. stoletja, ko je postala del Kraljevine Italije.
Dežela slovi po dolgih peščenih plažah, saj ima več kot 800 kilometrov obale, velja pa tudi za eno največjih pridelovalk oljčnega olja na svetu. Apulija navdušuje z bogato kulturno dediščino, živahnimi obmorskimi mesti in kristalno čistim morjem. Ljubiteljem kulinarike se bodo kar cedile sline – med najbolj značilne apulijske jedi spadajo testenine »orecchiette«, sveži morski sadeži, hobotnica, fokača, sir burrata, vrhunsko oljčno olje in lokalna vina.
Alberobello je svetovno znan po kamnitih hiškah s stožčastimi strehami, ki se imenujejo »trulli«. Zaradi njih je zgodovinsko središče Alberobella od leta 1996 uvrščeno tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. Območje je bilo poseljeno že v srednjem veku, vendar se je mesto začelo razvijati šele v 15. stoletju. Takrat so lokalni zemljiški gospodje spodbujali gradnjo hiš brez malte, saj jih je bilo mogoče hitro razstaviti. Na ta način so se izognili davkom, ki jih je Neapeljsko kraljestvo zaračunavalo za nova, stalna naselja. Hiške so bile zgrajene iz apnenčastih kamnov, zloženih brez veziva, njihova značilna stožčasta streha pa je zagotavljala dobro zaščito pred vročino in dežjem. Danes so te hiše simbol Apulije in zgolj v mestni četrti Rione Monti jih je več kot tisoč. Trullo Sovrano je največji med njimi in edini dvonadstropni »trullo«, zato je danes urejen kot muzej, ki prikazuje življenje Alberobella v preteklosti.
Matera naj bi bila poseljena že več kot 9.000 let, kar jo uvršča med najstarejša neprekinjeno poseljena mesta na svetu. Prvi prebivalci so si domove uredili v naravnih jamah, ki so jih skozi stoletja širili in preoblikovali v bivališča, cerkve, samostane in skladišča. V srednjem veku je mesto doživelo velik razcvet in v skalah so začeli graditi številne cerkve in obsežen sistem zbiranja deževnice, ki je mestu zagotavljal vodo skozi vse leto. V 20. stoletju so življenjske razmere v jamah postale zelo težke, zato je bila italijanska vlada primorana prebivalce preseliti v nove dele mesta. Staro jedro je ostalo več desetletij zapuščeno, nato pa so ga začeli obnavljati. Danes Matera velja za eno najlepše ohranjenih zgodovinskih mest v Evropi in leta 1993 je bilo njeno zgodovinsko središče uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.
Bari je glavno mesto Apulije in z več kot 300 tisoč prebivalci tudi največje v regiji. Poleg tega velja za eno najpomembnejših italijanskih pristaniških mest. Srce mesta predstavlja staro mestno jedro Bari Vecchia s svojimi ozkimi kamnitimi ulicami, živahnimi trgi in zgodovinskimi stavbami. Najpomembnejša znamenitost je Bazilika svetega Nikolaja, ki hrani relikvije svetega Nikolaja, ki je bil zavetnik mornarjev in otrok. V središču mesta se nahaja tudi Katedrala svetega Sabina, ki je bila zgrajena v romanskem slogu na ostankih starejše bizantinske cerkve. Normansko-švabski grad je mogočna srednjeveška trdnjava, ki so jo v 12. stoletju zgradili Normani, medtem ko je Teater Petruzzelli četrto največje operno gledališče v Italiji in redno gosti operne, baletne in koncertne predstave. Ob Barijevi obali se razteza obmorska promenada Lungomare, ki je priljubljen kraj za večerne sprehode in sproščanje ob sončnem zahodu.
Lecce zaradi številnih razkošnih cerkva, palač in trgov v značilnem baročnem slogu pogosto imenujejo Firence juga. Mesto ima več kot 2.000 let dolgo zgodovino, saj je veljalo za pomembno naselje že v antiki. V času Rimskega cesarstva je postalo trgovsko in upravno središče in iz tega obdobja so se vse do danes ohranili amfiteater, gledališče in ostanki mestnega obzidja. Največji razcvet je mesto doživelo v 17. stoletju, ko je postalo kulturni center južne Italije. Takrat so pri gradnji številnih cerkva, palač in samostanov uporabljali lokalni apnenec, imenovan »pietra leccese«, ki je mehak za obdelavo in stavbam daje značilno zlato barvo. Središče starega mestnega jedra je na trgu Piazza del Duomo, kjer stoji Stolnica Marijinega vnebovzetja. V središče mesta se vstopi skozi slavolok Porta Napoli, v njem pa med drugim najdemo Grad Karla V. in Baziliko svetega Križa, ki velja za vrhunec lecceske baročne arhitekture.
Polignano a Mare je očarljivo obmorsko mestece v Apuliji, ki leži približno 35 kilometrov južno od Barija. Mesto, ki ima zelo dolgo zgodovino, saj je bilo območje poseljeno že v antičnih časih, je zaslovelo zaradi svoje lege na apnenčastih pečinah nad Jadranskim morjem. Staro mestno jedro očara s svojimi slikovitimi belimi hišami, ozkimi kamnitimi ulicami in čudovitimi razgledi na turkizno čisto morje. Glavna posebnost Polignana je majhna prodnata plaža Lama Monachile, ki je stisnjena med visoke pečine, kar ustvarja prekrasno kuliso. Poleg tega je tu tudi več morskih jam, ki jih je mogoče raziskati z ladjico ali kajakom. Ob obali pritegne pozornost kip italijanskega pevca Domenica Modugna z razprtimi rokami. Modugno je zaslovel s svojo pesmijo Volare (Nel blu dipinto di blu) in se je rodil ravno v Polignanu.
Ob koncu potovanja po Apuliji ostane občutek povezanosti s krajem, saj tukaj čas teče nekoliko počasneje in tudi najpreprostejši trenutki imajo nek poseben čar. Spomini na čudovite kraje, prijazne domačine, božansko kulinariko in nepozabna doživetja ostanejo še dolgo po odhodu. V Apulijo se nemudoma zaljubiš zaradi njene pristnosti, ki te vedno znova vabi k odkrivanju novih še nedotaknjenih kotičkov, ki jih kar nikoli ne zmanjka.